Sporočilo jaslic v župnijski cerkvi 2018
Ko je Gospod ustvaril raj na zemlji, ga je oblekel v tisoče odtenkov barv, vendar današnjemu človeku to ni bilo dovolj in si je omislil raznorazne svetlobne efekte, ki naj bi mesta in prireditve naredili mikavnejša, popolnejša in bi tako zasenčili lepoto narave, pa tudi pomen Božiča.
Ko je Gospod ustvaril človeka, mu je dal družbo, da mu bo prijetneje in bo srečnejši. Mi pa smo svoje domove ogradili, postali smo individualisti in se za druge ne menimo, ker menimo, da nam je tako bolje.
In v ta svet, leto za letom, prihaja Novorojeno Dete, ki nas vedno znova opominja, da ne išče blišča, da mu ni mar za popolnost. Želi pa si odprta vrata domov, kjer ga človek pričaka v vsej svoji ponižnosti in preprostosti, kjer po njem hrepenijo srca, pa čeprav so le ta obtežena s slabostmi. Tega v mestu Betlehem ni našel, saj so se vrata in srca ljudi pred njim zapirala. To je našel v štalici, sredi narave, pri preprostih pastirčkih.
Letošnje jaslice so ob pomoči in nasvetih katehistinje Nadje Blažej, postavljali birmanci. V jaslicah ni pastirčkov, so pa birmanci izdelali figurice, ki predstavljajo njih same. Te figurice niso popolne, kot nismo popolni tudi mi. So pa v izdelavo vložili veliko truda, kot je potreben trud, da se Gospodu približamo in postanemo takšni kot on od nas pričakuje.
Nadja Blažej je skupaj z birmanci strnila sporočilo jaslic v naslednje besede:
»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.
A večnost je vstopila v naš čas in naša zemlja je postala sveta zemlja kajti Beseda se je učlovečila in se naselila med nami. Kot otrok. V družini. Da bi lahko vse naše družine iskale pri Sveti družini blagoslova in tolažbe.
Ta otrok je Dobri pastir, ki žrtvuje življenje za svoje ovce.
Je Emanuel – Z NAMI JE GOSPOD, po zakramentih na poti našega življenja.
In trka na vrata našega srca, da bi nam podaril upanje, mir in veselje.
Bo naš odgovor kot nekoč v Betlehemu: Ni prostora zate, Jezus. Pojdi drugam!
Ali pa: Pridi, ljubi Jezus. Naj bo moje srce tvoj dom.
Figurice v letošnjih jaslicah so izdelali birmanci in predstavljajo njih same, razsvetljena okna hiš pa predstavljajo njihove domove in pripravljenost njihovih družin, da te mlade vodijo po poti za Jezusom. In še prošnja: Da bi vedno čutili tako, kot je zapisal eden od birmancev:
BOGU POKLANJAM SEBE IN SVOJE ŽIVLJENJE, KER JE ON – JEZUS RESNICA, LJUBEZEN IN ŽIVLJENJE. JE TEMELNI KAMEN, NA KATEREM LAHKO STOJIM TRDNO IN VARNO«.
Tudi oltar je letos okrašen drugače kot navadno. Erika Lužnik in Darja Gabršček, ki sta krasili oltar, sta svojo zamisel opisali z besedami:
»Marija na Ilovici nam prinaša vsak dan svoje dete Jezusa v tolminsko kotlino, v cerkev v tabernakelj. Kakor ga je v Betlehemu položila v mrzle jasli, tako ga duhovnik polaga na mrzli kamen oltarja. 8 ovc (8 vasi), kleči pred tabernakljem. Častijo Odrešenika - Dobrega pastirja, molijo in ga prosijo moči za življenje do večnosti.«
Se najdeš v teh jaslicah tudi ti? Si nepopoln, poln ranljivosti in vendar nosiš v svojem srcu globoko željo po tem, da se te Gospodove ročice dotaknejo in te objamejo z vso svojo ljubeznijo, toplino in mirom ter v tebi prebudijo željo bo globljem odnosu do Boga? Ali pa v svojo popolnost ne dovoliš vstopa Gospodu, mu zapiraš vrata srca, ker ti je brez njega dobro in raje uživaš v blišču, individualizmu in napuhu tega sveta?
Vsem, resnično vsem, želim odprto srce, polno hrepenenja, ki bo uspelo začutiti s kakšnim bogastvom lahko Božji Sin napolni človeka, če se mu približa, če k njemu pristopi krhek in ranljiv.
In tega zbližanja z Gospodom, vam želim skozi celo prihajajoče leto.
Katja Podobnik
foto: Katja Podobnik
