Obisk svetega Miklavža v Tolminu
V sredo 5. decembra zvečer, se je v župnijski dvorani zbralo veliko otrok, da skupaj pričakajo prihod svetega Miklavža. Dvorano je najprej napolnil glas otroškega pevskega zbora pod vodstvom Maje Klanjšček. Petju je sledila igrica, v kateri so se otroci pripravljali na Miklavžev prihod. Kot vsak večer so zmolili, potem so pisali Miklavžu vsak svoje pismo. Tinček in Miha, ki sta še tako majhna, da ne znata pisati, sta risala, Mojca in Ana pa sta se potrudili zapisati svoje želje. Ta pisma so dali na okensko polico, da jih golob pismonoša odnese prav do samega Miklavža.
Zjutraj jih je čakalo presenečenje, ker je na oknu ostalo eno pismo, ki pa na začudenje otrok ni bilo od nikogar. Mama je predlagala, da ga odprejo in preberejo. Pismo je napisala deklica Alenka in v njem Miklavža prosila, da prinese veliko igrač, vendar ne njej, temveč tistim otrokom, ki jih nimajo, ki živijo v pomanjkanju in nimajo niti za kruh, kaj šele za igrače. To pismo se je otrok zelo dotaknilo in bi kar podarili svoje igrače, razen malega Tinčka, ki je kar vztrajal, da on potrebuje vse svoje igrače in jih ne da. Mama jim je še posebej poudarila, da je pismo sigurno pristalo na njihovi polici z nekim namenom. Dekleti sta takoj pomislili, da mogoče Miklavž želi, da so njegovi pomočniki.
Mama otrokom tudi predlaga, da bi se odpovedali sladkarijam in darovali v šparovček, ki je bil v adventnem koledarju. Tinček je tudi tukaj vztrajno trmaril, da se ne bo odpovedal temu kar je dobro, vendar je spremenil mnenje, ko je slišal pismo, ki ga je v tem času v imenu vseh otrok napisala Mojca. Miklavžu je napisala, da so sicer že oddali svoja pisma, vendar jih sedaj popravljajo, saj ne potrebujejo igrač in naj jih nese otrokom, ki jih nimajo. Miklavžu pa predlagajo, da bi bili lahko njegovi pomočniki, ko bo prišel v njihove kraje.
Po igrici je otroški pevski zbor zapel še nekaj pesmic in zaslišalo se je klicanje Miklavža. Otroške oči so zasijale od žara, ko so ga uzrli stopiti skozi vrata. Povedal jim je, da se je ustavil v naši cerkvi, saj se zelo rad pogovarja z Jezusom. Skupaj z Nadjo Blažej, ki je povezovala program, sta otrokom povedala od kod prihaja in zakaj je znan po dobroti. Otroci, ki so prilezli prav do njegovih nog, da mu bodo bližje, so ga veliko spraševali. Skupaj so tudi zmolili in preden se je poslovil, je vsakemu otroku dal darilo in ga pokrižal na čelu. Temu se niso želeli izogniti niti najstarejši otroci, temveč so potrpežljivo čakali v vrsti, da je Miklavž tudi na njihovo čelo vtisnil križ. Njihovi pogledi pa so bili dovolj zgovorni in so govorili o veselju in radosti, ki je napolnilo njihova srca in se vtisnilo globoko v njihove duše.
Hvala gospodu župniku Damijanu, ki je svetemu Miklavžu pomagal pri pripravi daril in je poskrbel, da so otroci lahko doživeli nepozaben večer ob tako dobrotljivem svetniku.
Posebna zahvala gre tudi Luciji, Jasni, Primožu, Žigi in Maji, ki so sodelovali pri igrici ter Nadji Blažej, ki je vodila program. Zahvala tudi otroškemu pevskemu zboru pod vodstvom Maje Klanjšček, saj je njihovo petje, vse navzoče, na poseben način povezalo z nebeškim Očetom.
Katja Podobnik
