Ta čas je lep

Ta čas je zelo nenavaden. Čuden pravzaprav. Še mati je rekla, da se še nikoli v življenju ni tako pripravljala na Veliko noč.

A meni je lepo. Ves dan lahko preživim s svojima bratoma, z mamo in tatom in ni mi hudo, kot takrat ko gledam čudne odnose med nekaterimi mojimi sošolci, za katere mi ni vseeno.

Čeprav ne morem v cerkev, včasih gledam mašo kar po televiziji. Ni tako lepo kot pri pravi maši, pa vendar občutim, da me ima Jezus rad.

V nedeljo gremo včasih na Mengore. Kar sami zmolimo križev pot. Vsak na eni postaji. Le Erazmu, ki hodi šele v prvi razred, malo pomaga mama.

Tudi butaro smo naredili in jo dali blagosloviti, vsak večer pa skupaj molimo:

»Stopi, ljubi angel varuh

v cerkev ti na prostor moj,

bodi tam pri sveti maši

v duhu združen bom s teboj.

K darovanju ti položi

na pateno še moj dar….«

In takrat je Jezus spet med nami, saj vem, da kjer sta dva ali trije združeni v molitvi, je Jezus zraven. Nas je pa pet☺

Želim si le, da bi bilo vsem ljudem po svetu tako lepo kot nam, da bi se imeli radi in ne bi preveč trpeli.

Laura Košuta

foto Sandra Kozorog Košuta: venček, ki ga je za Veliki teden izdelala deklica sama