Blagoslov obnovitvenih del pri sv. Urhu
V sredo, 28.11.2019 je g. koprski škof msgr. dr. Juriji Bizjak vodil večerno mašo v cerkvi sv. Urha na mestnem pokopališču v Tolminu. Izrazil je posebno veselje, da se lahko ponovno srečamo po odprtju misijona na Mengorah. Srečanje je še toliko pomembnejše, da je prav v mesecu novembru, ki je namenjen mislim in prošnjam za naše rajne. Ker pa smo v zadnjem tednu cerkvenega leta, imamo še toliko bolj pred očmi Jezusov drugi prihod.
Dotaknil se je tudi evangelija, ki govori o Kristusu Kralju in o nebeškem kraljestvu. Te besede v evangeliju so kar malo zastrašujoče: »….Izdajali vas bodo celo starši in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo izročili v smrt; vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21,12-19). Vendar nas g. škof pomiri z besedami, naj se ne bojimo, naj ne razmišljamo o vsem hudem, ki se nam lahko zgodi, saj nam sam Jezus pravi, da bo z nami vse dni do konca sveta. Takrat bo tudi vsakdo lahko videl to naše prepričanje, vero, ljubezen in ni se nam treba bati hudega.
Ob tem poudari, da smo sedaj tukaj. Gospod nas tehta vsakega posebej, koliko je sadu na nas ali smo le prazno drevo. Za vsakega človeka je izziv, da se ne bi našli brez sadov, da ne bi bili prelahki, da ne bi bili kot pleve, ki ga veter prenaša. Naša misel, naša prošnja naj bo to, da ne bi bili najdeni prelahki ampak polni takih in drugačnih sadov. Ne vemo namreč kdaj nas čaka zadnja ura. G. škof svoja razmišljanja zaključi z besedami, naj nas Gospod podpira za vsa naša prizadevanja in molitve.
Po evharističnem delu svete maše je g. škof blagoslovil obnovitvena dela v cerkvi, blagoslovil pa je tudi pokopališče.
Gospod župnik Damijan Bajec se je ob koncu svete daritve zahvalil gospodu škofu, da se je odzval povabilu. Povedal nam je, da so se določena dela, kot je bilo restavriranje postaj križevega potu in obnova vseh treh oken v prezbiteriju, lahko izvršila zaradi nekaterih dobrotnikov v župniji. Obenem je poudaril, da se moramo zavedati naših korenin, da je še kako pomembna preteklost, tista zgodovina, ki so nam jo naši predniki pisali in pomembna je vsa dediščina, ki so nam jo zapustili. Za vse to moramo biti neizmerno hvaležni.
Besedo je predal še g. Silvestru Gaberščku, ki je brez koščka popisanega papirja, povzel celotno zgodovino vsega kar je bilo obnovljeno.
Kljub obilici dela, ki ga g. Silvester ima, pa je bil pripravljen vso to zgodovino tudi zapisati za našo spletno stran, za kar se mu v imenu vseh lepo zahvaljujem.
G. koprski škof msgr. dr. Juriji Bizjak je med večerno mašo v cerkvi sv. Urha na mestnem pokopališču v Tolminu blagoslovil obnovitvena dela, ki so bila narejena med letom in sicer najprej v Restavratorskem centru RS restavriranega križevega pota, ki je bil močno poškodovan tudi zaradi dogodkov med 1. svetovno vojno in ‘begunstva' na Bledu. Omenjeni križev pot je bil leta 1885 kupljen za 270 goldinarjev pri slikarju Johannesu Heindlu na Dunaju in je naslikan v oljni tehniki na štirinajstih platnih po grafičnih predlogah slikarja Josepha Ritterja von Furicha. Denar za podobe in za okvirje, ki jih je izdelal podobar Juriji Tavčar iz Idrije so zbrali možje tolminske župnije. Istega leta na tretjo povelikonočno nedeljo so bile podobe v svečani procesiji prenese od nekdanje grajske kapele sv. Antona Padovanskega do župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja (Marije na Ilovci), kjer jih je blagoslovil gvardjan frančiškanskega samostana iz Kostanjevice pri Gorici p. Evgen Heglar. Zaradi hudih razpok in drugih poškodb je bil leta 1981 Heindlov križev pot v župnijski cerkvi nadomeščen z novimi podobami izpod čopiča akademskega slikarja Tomaža Perka, ‘stari’ križev pot pa prenesen v cerkev sv. Urha, kamor je bil letos vrnjen po temeljitih in zahtevnih restavratorskih posegih (utrjevanje barvnih plasti, šivanje, podlepljenje na novo nosilno podlago, čiščenje umazanije, kitanje, retuša in dodatno še celovito restavriranje okvirjev).
Poleg križevega pota so bila blagoslovljena tudi restavratorska dela v gotskem prezbiterju, ki je bil leta 1470 prizidan k romanski ladij prvotne patriarhove ’lastniške’ župnijske cerkve sv. Martina katere izvir sega vsaj v zgodnje 10. stoletje.
V prezbiteriju, ki je izjemno kakovostno delo t.i. delavnice. 'Kranjskega prezbiterija' in izhaja izmed dedičev stavbarjev katedrale sv. Vida v Pragi. Med dela teh stavbarjev, ki se uvrščajo v sam vrh gotike na Slovenskem sodijo mestna cerkev sv. Kancijana, Kancija, Kancile in tovarišev v Kranju, mestna cerkev sv. Jakoba v Škofiji Loki, nekdanji prezbiterji na Slapu pri Vipavi, stari prezbiteriji sv. Vida v Podnanosu in cerkve sv. Danjela v Štanjelu, na Tolminskem pa so poleg prezbiterija pri sv. Urhu pustili svojo sled še s ’kužnim’ znamenjem v Volčah. Po konservatorskih smernicah so bila restavrirana vsa tri šilasta dvopolna gotska okna z okrasnim krogovičjem v obliki ribjega mehurja, enakostranega križa in triperesne deteljice v zaključku. Pri kamnoseško restavratorskih delih na oknih je bila tudi izvedena zamenjava zasteklitve z ustreznejšimi prosojnimi belimi buncami po vzoru prvotne zasteklitve s čimer je omogočena boljša vidljivost bogatega zvezdnega oboka prezbiterija, ki ga bogati šestnajst figuralnih sklepnikov (Kristusova glava, zavetnik sv. Urh in Marija z detetom v sredinski osi, v notranjem krogu sledijo še prvotni zavetnik sv. Martin in v zaporedju sv. Pavel, sv. Katarina Aleksandrijska, sv. Štefan, sv. Peter in upodobljena portreta s pokrivalom patriarha oziroma arhidakona z napisnima trakovoma kot verjetna naročnika, na preostalih sklepnikih pa so upodobljeni angeli z instrumenti.
Ob navedenih delih kaže spomniti še na fragmente izjemno kakovostne stenske poslikave severnjaške slikarske delavnice iz leta 1472. Pred leti restavrirani del poslikav s pasijonskim prizorom na južni steni prezbiterija in apostolov na spodnjem pasu dela tristranično zaključnega prezbiterija naravnost kličejo po dokončanju restavratorskih posegov na ostenju kot na oboku prezbiterija. (g. Silvester Gaberšček)
Ob koncu svete daritve smo bili vsi navzoči deležni še posebnega veselja. Gospod škof je nad nami molil in nam podelil Gospodov blagoslov. Le kaj je lepšega kot oditi domov obdarjen z božjim dotikom.
Pripravila: Katja Podobnik
Foto: Katja Podobnik
