Pletli smo adventne vence

Najprej zgodba:

Nekoč je živelo majhno srce, ki je bilo zelo toplo in živahno. Pripadalo je otroku. Nekega dne je zvedelo, da bo dobilo obisk. Jezusa. Polno pričakovanja je srce sprejemalo vse, kar je prišlo nadenj. Slišalo je otroka, ki mu je rekel: Veseli se srce! Poglej, kaj sem vse dobil za Miklavža, Božička in Dedka Mraza.

Srce se je nekoliko prestrašilo, potem pa je sprejelo vsa darila. Nato je otrok rekel: Veseli se srce. Danes bo pri nas praznično kosilo. Dobili bomo goste. Majhno srce je močno bilo, kajti sprejeti je moralo celo praznovanje, z jedačo in pijačo in gosti. Srce zabavaj se: danes prireditev tu, jutri lutkovna igrica tam, obisk Dedka Mraza, zabava, zabava. Sedaj je bilo srce tako polno, da ni bilo sposobno sprejeti nikogar in ničesar več. Nastala je prava mučna tišina in srce je začutilo, da še nekdo hoče priti vanj. Nekoliko nejevoljno je vprašalo: Kdo si? Kaj hočeš ? Potrebuješ mnogo prostora? Slišalo je prijazen glas: Jaz sem tvoj gost, ki ga čakaš. Ime mi je Jezus. Potrebujem veliko prostora. Pravzaprav potrebujem celo srce. Ker je radio igral zelo glasno in ker je darilni papir preveč šelestel, srce ni slišalo, kaj je rekel gost. Nejevoljno je reklo: No, pa pridi. Toda tiho se stisni v kot in pazi, da ne boš motil drugih!

Jezus se je komaj prerinil v najbolj oddaljen kot srca. Vsi so ga nezaupljivo gledali, saj ni spadal v njihovo druščino. Jezus pa si je mislil: Tudi v Betlehemu ni bilo prostora zame. Potrpežljivo je čepel v kotu srca in čakal dan, ko bo dobil v srcu več prostora.

V teh dneh smo na TV ekranih spremljali prižig luči v mnogih krajih in množice ljudi, ki so ta dogodek spremljale. S tem dejanjem se je začel veseli december, ki bo vrhunec doživel s praznovanjem ob nastopu novega leta.

V župnijskem domu pa smo pletli adventne vence, ob katerih se bomo zbirali, prižigali sveče, se umirili, bili skupaj, molili, prebirali zgodbe iz adventnega koledarja in si vzeli čas za nas same.

 Da si odgovorimo : Kdo je zame Jezus? Kaj mi pomeni? Je to zgodovinska osebnost, pravljično bitje, moj prijatelj, Bog, Odrešenik?

 

Beseda ADVENT pomeni PRIHAJA.

Jezus znova in znova prihaja. Da odpira, kar je zaprto, da osvobaja, kar je neosvobojeno in zasužnjeno, da tolaži žalostne, krepča bolne in potrte, da utrjuje dvomljivce, blagoslavlja nasprotnike in zakrknjene.

Človek se velikokrat ujame v kakšne zanke. Vendar prej je treba ovire in pregrade osvetliti, jih videti in začeti podirati, da bo lahko Odrešenik našel svoje mesto v naših srcih. Sam pravi, da je pot, resnica in življenje. Ta resnica, ki jo prinaša nas bo osvobodila. Ko človek spozna, kdo v bistvu je, kaj je, kaj je tisto, ki ga dela nesvobodnega, nesrečnega in si to prizna, se začne odrešenje.

Kaj pomeni praznovati?

Brez začimb je hrana plehka. Brez praznikov bi bilo naše življenje prazno. To daje vonj in okus življenju, ker prinaša neko vsebino. Zato so prazniki lepo razporejeni čez celo leto.

Izprazniti posodo- naše srce z nepotrebno navlako, da ti jo praznik napolni. To je advent.

 

IV. SIMBOLIKA ADVENTNEGA VENCA

ZIMZELENE VEJICE ostanejo zelene kljub snegu in mrazu, zato so znamenje upanja. Bog je vedno z nami.

KROG je neprekinjen. Božja ljubezen do nas je neizmerna.

ŠTIRI SVEČE

  • Štiri nedelje do božiča.
  • Štirje mejniki zgodovine: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, drugi Jezusov prihod.
  • Oznanjenje, Obiskanje, Pravični Jožef, Pot v Betlehem.
     

GOREČE SVEČE použivajo same sebe, s tem pa širijo svetlobo in toploto. Kristus je sam sebe daroval za nas, vabi pa tudi nas, da širimo svetlobo in toploto ljubezni, dobrote, usmiljenja…

PLAMEN SVEČE ponazarja Kristusa Luč sveta.

JAZ SEM LUČ SVETA. KDOR HODI ZA MENOJ, NE BO HODIL V TEMI, TEMVEČ BO IMEL LUČ ŽIVLJENJA. (Jn 8, 12)

VIOLA BARVA pomeni spokornost, pričakovanje, in nas spodbuja k temu, da ne bi mislili le nase, ampak da bi odprli srce Bogu in bližnjemu.

                                                       

Zbudimo se iz spanja
adventni čas je spet.
Veselo vest naznanja,
da pride Bog na svet.

Z brezmadežno Marijo
se naj pripravimo.
S ponižnostjo, dobroto
srce ovenčajmo.

Gospod na srca trka,
odprimo mu jih vsi.
Naj vsaka misel mrka
od nas se poslovi.

Zaupno vsi prosimo:
Gospod, ne múdi se.
Veselo naredimo
mu v srcih jaslice.

                                                                                                Katehistinja Nadja