Romanje v Lurd in Nevers
Tisti čas, ko je Jezus govoril množicam, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« On pa je rekel: »Da, še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo (Lk 11,27-28)«
Te besede iz Lukovega evangelija, so bile moto našega romanja v Lurd. Gospod župnik Damijan Bajec je v duhovnem vodenju romanja ves čas bogato prepletal molitev, petje in branje božje besede. Velikokrat nam je na srce položil, kako potrebne so v našem življenju duhovne vaje, da zmoremo razločevati Božjo voljo od naše volje in volje hudobnega duha. Prosili smo Gospoda, da poveča v nas vero, da pot ne bi bila zaman. Tako kot namreč žejna polja hrepenijo po vodi, tako naše duše koprnijo po Bogu.
Na poti nas je spremljal tudi vodič Tadej Jakopič, ki je poglobljeno prepletal zgodovino, geografske značilnosti posameznih krajev in življenjepise posameznih svetnikov, ki so živeli in delovali v krajih, ki smo jih obiskovali. Z nami je bil tudi naš duhovni pomočnik Silvester Čibej.
Ob prihodu v Lurd, smo se s sveto daritvijo Gospodu in Materi Mariji najprej zahvalili za vse prejete blagoslove, ki jih prejemamo, pa se jih morda niti ne zavedamo. Maša je bila v Gabrijelovi kapeli, ki je v veličastni cerkvi. Sodelovali smo pri večerni procesiji z lučkami, pri kateri nosijo kip Matere Božje. Po zvočniku je ves čas procesije potekala molitev v različnih jezikih, ki se je prepletala s pesmijo, prav tako v mnogih jezikih. Zaslišala se je tudi molitev Zdrava Marija v slovenskem jeziku, ki jo je vodil naš gospod župnik. Prav tako je zadonela pesem v slovenskem jeziku.
Naslednji dan smo že navsezgodaj imeli sveto daritev v votlini, kjer se je presveta Devica 18-krat prikazala 14-letni preprosti deklici Bernardki Soubirous. Marija ji je zaupala velike skrivnosti in ji izročila poslanico namenjeno vsem ljudem sveta: "Molite in delajte pokoro!" Kljub dežju, je bila sveta daritev na tem kraju posebno doživetje. Nad votlinico je kip Matere Marije, na katerem je napis: Jaz sem Brezmadežno spočetje. Udeležili smo se tudi maše narodov, pri kateri smo bili povabljeni, da povemo prošnjo v našem jeziku. Nadja Blažej je prosila za mir, spravo in poglobljeno vero v našem narodu. Ogledali smo si tudi rojstno hišo Bernardke. Popoldne smo v cerkvi spremljali Križev pot in se udeležili evharistične procesije, zvečer pa se je, kdor je želel, ponovno udeležil procesije z lučkami.
Težko je z besedami opisati doživetje v Lurdu, saj se je vsakega dotaknilo na svoj način. Božja misel je namreč zelo nežna in blaga. Ob pogledu na množice bolnikov, pa se človek zamisli koliko vere, koliko upanja in koliko ljubezni do Boga in Matere Marije je v teh trpečih ljudeh. Ko vidiš njihove poglede na podobo Matere Marije in na Najsvetejše, čutiš kako jim tako kot Bernardki, en sam pogled Nanj daje moči. Po priprošnji Matere Marije polagajo v Njegovo srce vse stiske in želijo iz njega črpati moči. Ob teh pogledih se zaveš, da je naša vera šibka, da koprni po Božji besedi, da se bo lahko nahranila in črpala moči. Takrat v človeku zadonijo besede: »Čisto srce o Bog mi ustvari, duha stanovitnosti v meni obnovi (Knjiga psalmov 51, 12).« To je namreč temelj na katerem vse stoji. Zgradbi s trdnimi temelji, ki so v Bogu pa nič ne more škodovati.
Po jutranji sveti maši smo zapustili Lurd in se zapeljali do Clermonta, kjer je papež Urban II na sinodi leta 1095 pozval ves krščanski svet, naj pomaga vzhodnim kristjanom pri osvoboditvi Jeruzalema, ki so ga zavzeli Turki. To je bil začetek križarskih pohodov v Sveto deželo. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, si ogledali gotsko katedralo Notre Dame in baziliko Notre Dame – du – Port, zgrajeno v romanskem slogu.
Naslednji dan nas je pot vodila do mesta Nevers, kjer je v tukajšnjem samostanu St. Gildard stara komaj 33 let umrla sv. Bernardka. Njeno nestrohnjeno telo počiva v zlatem steklenem sarkofagu, ki je v samostanu. Tukaj smo imeli tudi sveto daritev, po njej pa smo se odpeljali v Paray le Monial.
Ogledali smo si romarsko baziliko iz 12. stoletja. Stopili smo v kapelo prikazovanja, kjer je Gospod izbral Marijo Alacoque za glasnico širjenja češčenja Jezusovega srca. Na osnovi njenih zapisov, se je oblikovalo 12 obljub Srca Jezusovega, ki so jih deležni tisti, ki iskreno in dobro častijo Njegovo srce. Ena izmed obljub je tudi ta: »Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja in srečno smrt.«
V potrditev, kako pomembne so naše molitve po vaseh in posameznih skupnostih, pa je tudi ta obljuba: »Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.«
Obiskali smo kapelo La Colombiera, ki je bil duhovni spremljevalec Marije Alacoque. V prezbiteriju je veličastna slika, ki predstavlja nebeško slavo, nebeški Jeruzalem. V tej kapeli je sveti Colombier pokopan, hranijo pa tudi njegove relikvije.
Naslednji dan nas je pot vodila v Ars, kjer je deloval arški župnik sv. Janez Maria Vianney, zavetnik duhovnikov. Ogledali smo si njegovo skromno župnjišče, ki je urejeno v muzej. V romarski cerkvi ob njegovem grobu pa smo imeli sveto daritev. Naš gospod župnik Damijan Bajec je imel to čast, da je lahko pri sveti daritvi povzdignil kelih, ki ga je uporabljal sam sveti Vianney.
Pot smo nadaljevali še v Annecy in obiskali baziliko Marijinega obiskanja, kjer se nahaja grob sv. Frančiška Saleškega in sv. Ivane Šantalski.
Sledila je še vožnja skozi predor pod Mont Blancom v Italijo in naprej mimo Benetk do doma, ki je bila obogatena z molitvijo, pesmijo, pričevanji in duhovnimi mislimi.
Verjamemo, da ta pot ni bila zaman in se bodo njeni sledovi še pokazali tako za nas kot tudi za župnijo. Sv. Bernardka je svetemu očetu zaupala, da je njeno orožje molitev in sveta daritev. Naj bo to tudi naše orožje v boju proti zlu, predvsem pa naj poživlja našo vero, utrjuje upanje in v nas vžiga ljubezen, da njen vrelec nikoli ne presahne.
Vsem tistim, ki zaradi kakršnihkoli razlogov niste poromali v Lurd, naj priložene slike vsaj malo približajo te kraje, v nas romarjih pa obudijo spomine.
Katja Podobnik
foto: Katja Podobnik, Vera Kutin, Nadja Blažej in Jerica Sivec Klobučar
