Gibanje vera in luč

NASTANEK GIBANJA VERA IN LUČ

Leta 1968 sta starša Gerar in Camille Profit hotela s svojima hudo duševno prizadetima sinovoma Luicom in Thadeom na škofijsko romanje v Lurd. Bili so zavrnjemi. Tja so poromali nato le zasebno. V Lurdu se niso počutili sprejete. Srečali pa so Jean Vanierja in Marie-Helene Mathie. Njihovo srečanje je bilo kot iskrica življenja, ki je zagorela. Kot bi bil ta dogodek  Jezusov odgovor na krike bolečine tolikih staršev in njihovih otrok, ki so jih zaprli v razne ustanove in jim odrekli prostor v družbi in Cerkvi.

Prav ona dva sta tri leta  pripravljala majhne skupine na veliko romanje oseb s prizadetostjo v Lurd. Na veliko noč leta 1971 je tako 12000 romarjev prispelo v Lurd. Prišli so iz 15 različnih držav. Med njimi je bilo 4000 oseb s prizadetostjo. Spremljali so jih njihovi starši in prijatelji, zlasti mladi.  Lurd, ki je bil sprva preplašen in zastražen z policijo in vojsko , je bil po treh dneh presenečen. Še nikoli ni bilo v Lurdu zbrano toliko trpljenja in veselja obenem.  Izkušnja srečanja in skupnosti udeležencev romanja je bila tako globoka, da niso mogli sprejeti dejstva, da je vsega konec. Jean Vanier je predlagal: »Še naprej se srečujte v malih skupnostih in delajte vse, za kar vas navdihuje Sveti Duh«. Tako se je na velikonočni ponedeljek leta 1971 v Lurdu rodilo gibanje VERA IN LUČ.

POSLANSTVO GIBANJA VERA IN LUČ

Srce teh skupin so osebe z različno stopnjo duševne prizadetosti. Obdajajo jih njihovi starši, bratje, sestre, prijatelji, duhovniki. Starše skupnost podpira v njihovih preizkušnjah in jim pomaga globlje spoštovati notranjo lepoto otrok. Številni od njih tako postanejo izvir moči in pomoči drugim staršem, ki še trpijo in so osamljeni. Prijatelji lahko ob osebi s prizadetostjo spoznajo, da obstaja še drug svet ki ni svet tekmovalnosti, denarja in materialnih užitkov. To je svet nežnosti, zvestobe, preprostosti in vere. Duhovnik je prijatelj, ki spremlja vse člane skupnosti, jih duhovno spodbuja, je mašnik ter povezuje gibanje s Cerkvijo.

VERA IN LUČ je gibanje znotraj Cerkve, vendar pa si prizadeva, da bi bilo njeno delovanje pastoralno: v prinašanju življenja,miru, veselega oznanila, sodelovanja, sožitja...v kraju, župniji, državi, svetu.

SIMBOL GIBANJA VERA IN LUČ

OBLAKI SO SE ODPRLI IN TVOJA SVETLOBA, GOSPOD, JE PRIŠLA DO NASTANEK

Družine z duševno prizadetimi osebami so se počutile kakor na razburkanem morju. Brez krmarja in upanja, da bo izza oblakov posijalo sonce boljših časov. Toda z gibanjem Vera in luč se je zgodilo prav to. Razmišljanje družbe in cerkvenega občestva se je počasi spreminjalo. Skupnosti so se odprle svetu in pokazale, da so osebe z prizadetostjo prav tako božji otroci. Nebeški Oče jih ljubi in vabi v svoje kraljestvo.

Kaj pa v naši župniji?

V Tolminu do leta 1985 družine  s duševno prizadetimi otroki niso bile vključene v nobeno skupino. Otroke so na prejem zakramentov pripravljali duhovniki individualno. V odboru za DIAKONIJO so skrbeli predvsem za ostarele in zanje pripravljali DAN BOLNIKOV. Nekaj staršev, ki so se srečevali v društvu Sožitje, se je na povabilo voditelja odbora za diakonijo leta 1984 v Novi Gorici udeležilo srečanja z naslovom: BRATSKO SE MED SEBOJ LJUBITE. Na tem srečanju so bile predstavljene skupine, ki združujejo osebe z telesno ali duševno prizadetostjo. G. Jože Mihelčič je predstavil skupino VERA IN LUČ. Starši so bili navdušeni. 2. marca 1985 je bilo prvo srečanje skupine VERA IN LUČ v Tolminu. Od Drežnice do Kanala in Roč se tako enkrat mesečno srečujemo že 30 let.