800 – LETNICA SMRTI SVETEGA FRANČIŠKA ASIŠKEGA

Letos praznujemo 800 let smrti svetega Frančiška Asiškega, ko se spominjamo tistega svetega prehoda, ko je Frančišek iz zemeljskega življenja stopil v polnost Božje ljubezni.

V soboto zvečer, 3. oktobra, na dan njegove smrti, smo sestre in bratje krajevnega bratstva Frančiškovega svetnega reda (OFS) pripravili molitveno uro v čast svetniku. Ob Frančiškovih besedah, hvalnici Bogu najvišjemu in serafinskem rožnem vencu smo se duhovno pripravili na nedeljsko praznovanje ter se zahvalili za njegovo živo dediščino, ki jo bratstvo ohranja v naši župniji.

Naslednji dan, na njegov god, je začetek nedeljske svete maše »okrasil« otroški pevski zbor z Juvanovo pesmijo »Tam v Umbriji zeleni«, nato pa smo prisluhnili uvodu, ki nas je spomnil na Frančiška kot človeka izjemnih nasprotij: do sebe je bil zahteven in neizprosen, do drugih pa presenetljivo blag, razumevajoč in usmiljen. V vsakem človeku je znal prepoznati brata, svoje slabosti pa je sprejemal in jih izročal Bogu. Njegova Hvalnica stvarstva nas uči, da je svet dar, da je svoboda v ponižnosti in odpovedi, ter da se Bog razodeva v odnosih. Frančiškov tranzitus nas opominja, da je smrt za kristjana prehod – ne konec, ampak izpolnitev.

Gospod župnik je v homiliji spregovoril o evangeljski priliki o vinogradu. V vinorodnih krajih je čas trgatve čas veselja, skupnosti in hvaležnosti za dar, ki prihaja od zgoraj. V evangeliju pa se veselje spremeni v žalost: najemniki si prisvojijo vinograd, pobijejo gospodarjeve služabnike in celo sina.

Prilika nas uči, da smo tudi mi najemniki Božjih darov. Vse kar imamo, je dar, ki ga z odgovornim življenjem in hvaležnostjo vračamo Gospodu. Sveti Frančišek je to globoko razumel. Ničesar ni obdržal zase, vse je sprejemal kot dar in vse je vračal v služenju. Bil je človek svobode, majhnosti in popolnega zaupanja. V vsem stvarstvu je videl sled Božje ljubezni – ljudi, živali, naravo je imenoval brate in sestre. Ob smrti je želel ležati na goli zemlji. »Mati zemlja« jo je imenoval, njo, ki nas hrani in nam daje pisano cvetje in zelenje.

Pred molitvijo Očenaša smo se spomnili Frančiškove goreče ljubezni do Jezusa. Iz polnosti srca so govorila njegova usta, iz njegovih rok je žarela Kristusova ljubezen. Prosili smo, da bi tudi mi znali videti Boga v lepoti stvarstva, ljubiti nesebično, živeti v pokorščini in se po njegovem zgledu odpovedati sebi.

Pri pozdravu miru smo se ustavili ob Frančiškovem znamenitem pozdravu »Mir in dobro«, ki so ga otroci lepo prikazali na plakatih. Kamorkoli je prišel, je prinašal mir. Njegove besede iz Hvalnice stvarstva nas spominjajo, da je blagor tistim, ki odpuščajo in prenašajo slabosti zaradi Božje ljubezni.

Med obhajilom, so nam ob spremljavi kitare, sestre krajevnega bratstva, lepo zapele Gačnikovo »Sončno pesem«.

Zahvala po obhajilu je bil odlomek iz Hvalnice stvarstva:

Najvišji, vsemogočni , dobri Gospod
tebi hvala, slava
in čast in ves blagoslov.
Tebi, najvišji, edinemu pristoji
in nihče ni vreden tebe imenovati.
Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
in zahvalite se mu in služite mu
v veliki ponižnosti.

Prispevek smo pripravili sestre in bratje krajevnega bratstva OFS Tolmin.

Fotografije: Zoran Kenda