V Tolminu slovesnost in maša za vojake, ki so padli na soški fronti
V soboto, 22. avgusta, je Društvo Peski 1915–1917 iz Tolmina organiziralo že 25. spominsko slovesnost s sv. mašo za vse padle vojake na soški fronti. Namesto tradicionalnega prizorišča pod Mrzlim vrhom v objemu tolminskih gora, je spominska slovesnost zaradi neugodnih vremenskih napovedi potekala v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu.
29 mesecev (od maja 1915 do oktobra 1917) so trajali hudi boji na soški fronti in zahtevali številne žrtve med vojaki različnih narodov avstro-ogrske in italijanske vojske. Za njimi so ostali uničenje, smrt, obup. A vendar tudi zaupanje v Boga v času težkih preizkušenj.
Kapelica na Mrzlem vrhu
Samo na avstro-ogrski strani je na tolminskem delu bojišča padlo skoraj tri tisoč vojakov, pokopanih na 12 različnih pokopališčih. Prav poseben kraj spomina pa predstavlja nekdanja vojaška kapelica pred t. i. madžarsko kaverno pod Mrzlim vrhom (1358 m) nad planino Pretovč, v čudovitem objemu tolminskih gora in s prekrasnim razgledom na krnsko pogorje.
V tej kaverni se nahaja preprosta kapelica, ki so jo leta 1917 v kamen vklesali madžarski vojaki iz III. bataljona 46. pehotnega polka avstro-ogrske vojske pod poveljstvom majorja Diendorferja. Naborni okraj tega polka je bilo južnomadžarsko mesto Szeged z okolico.
Kapelica je služila za duhovno oskrbo tik za prvo frontno črto in je danes edinstven primer kulturne dediščine. Mrzli vrh je namreč predstavljal ključni člen avstro-ogrske obrambe na tolminskem mostišču, ki so ga italijanske enote vztrajno napadale. O stiski branilcev–graditeljev in njihovi globoki vernosti priča napis na oltarju v madžarskem jeziku, ki se v slovenskem prevodu glasi: “Devica Marija, mati naša, bodi zaščitnica tvojega ljudstva”.
Kapelica, ki se je vrnila iz pozabe
Po prvi svetovni vojni so nekdanjo vojaško kapelico na Mrzlem vrhu še nekaj let uporabljali pastirji, potem pa je bil vhod vanju zasut in je polagoma izginila v času in spominu. Z demokratizacijo Slovenije ob koncu osemdesetih let se je tudi v Posočju močno povečalo zanimanje za dogajanje na soški fronti.
Leta 1996 so krajevni zanesenjaki ustanovili Društvo »Peski 1915–1917« Tolmin, ki se ljubiteljsko ukvarja s proučevanjem in ohranjanjem zapuščine prve svetovne vojne, predvsem na nekdanjih bojiščih soške fronte. Društvo je ime dobilo po območju v krnskem pogorju, kjer so v prvi svetovni vojni potekali siloviti boji, in primarno skrbi za dediščino soške fronte na območju Mrzlega vrha, ki je danes urejen v muzej na prostem in je del dobro obiskane Poti miru od Alp do Jadrana.
Društvo Peski je oltar v kapelici pod Mrzlim vrhom pred četrt stoletja zgledno obnovilo, od leta 2001 pa na lično urejenem prostoru pred kaverno redno pripravlja spominske slovesnosti.
Letošnja spominska slovesnost
Spomin na krute dogodke in prošnja, da se nikoli več ne bi ponovili, sta še živa med ljudmi. To vsako leto dokazuje številčna udeležba na slovesnosti od blizu in daleč. Spominu trpljenja vojakov številnih narodnosti, ki so se tukaj borili, so se tudi letos, tokrat v središču Tolmina, poklonili številni obiskovalci, zaradi slabe vremenske napovedi predvsem iz domačih krajev.
Med drugimi so se prireditve udeležili diplomatski predstavniki Madžarske, Nemčije in Slovaške ter tako počastili spomin na rojake, ki so se nekdaj borili v teh krajih. Nemška veleposlanica Sylvia Groneick je ob tej priložnosti obiskala tudi nemško kostnico pri Tolminu, kjer je pokopanih skoraj tisoč nemških vojakov, ki so padli ob preboju pri Kobaridu jeseni 1917.
Da spomin ne bi utonil v pozabo
Slavnostni nagovor s poudarkom na vedno znova aktualnih prizadevanjih za mir je pripravil dr. Marko Štepec, zgodovinar in muzealec ter velik poznavalec prve svetovne vojne. Med drugim je povedal, da je predstavljal Mrzli vrh enega od temeljev obrambe Tolminskega mostišča, življenjsko pomembnega za avstro-ogrsko obrambo in zaledje, zaradi prometnih stičišč, prometne infrastrukture in povezav z zaledjem. Po zaslugi raziskovalcev zgodovinarjev, arheologov in zbiralcev, danes vemo veliko več kot nekoč, o bojih na Mrzlem vrhu in usodah vojakov.
Slavnostni govornik je med drugim opozoril na dejstvo, da je bila na fasadi župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Tolminu leta 1924 postavljena plošča slovenskim vojakom iz domačih krajev, ki so leta 1914 odšli na vzhodno bojišče v Galicijo – kjer je umrlo največje število slovenskih vojakov od vseh avstro-ogrskih bojišč na katerih so se borili.
Poleg ostalega, na Primorskem, za rapalsko mejo, so spomeniki in spominske plošče slovenski vojakom (tako značilne za Kranjsko, Koroško in Štajersko ) iz časa med obema vojnama redke, saj je italijanski spomin na veliko vojno povsem prekril in odrinil v pozabo izkušnjo avstro-ogrskih vojakov med prvo svetovno vojno – ne le slovensko, ampak tudi izkušnjo italijanskih in furlanskih vojakov v avstro-ogrski vojski. Čeprav je Tolmin posebej bogat z dediščino prve svetovne vojnem, bi podobno sliko lahko dobili tudi za ostale kraje na območju soškega bojišča.
Za ubrano pesem med celotno spominsko slovesnostjo je poskrbel domači komorni zbor Musica viva pod vodstvom zborovodkinje Erike Bizjak.
Iz pridige nadškofa Zoreta
Sledila je sv. maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, ob somaševanju vojaškega vikarja Mateja Jakopiča, domačega župnika Aleksandra Skapina in drugih primorskih duhovnikov. Nadškof Zore je v pridigi posebej poudaril, da smo ljudje bratje med seboj, na bojišču pa vojak po ukazu ubije osebo. Citiral je spomine italijanskega vojaka Igina Giordanija (1894–1980), sicer priznanega italijanskega pisca in časnikarja, ki se je boril na soški fronti. Giordani je zapisal, da je v ranjenem avstro-ogrskem nasprotniku po končanem boju videl predvsem človeka, pravzaprav Božje obličje.
Spominske slovesnosti so se udeležili številni domačini in gostje, med njimi tudi predstavniki Madžarske, Nemčije in Slovaške. Udeleženci spominske slovesnosti so se po maši zbrali tudi na druženju.
Prispevek je za Družino – vsak dan s teboj - pripravil Renato Podbersič ml.
FOTO: Silvester Gaberšček
Zadnji dve sliki sta iz arhiva župnije Tolmin: Madžarska kapela, Mrzli vrh, 20.8.2022 in 19.8.2023
