Ogled Škofjeloškega pasijona v nedeljo, 29.3.2026

V nedeljo, 29. marca smo si ogledali Škofjeloški pasijon. Režiser Marcelo Brula je zapisal, da je pasijon poleg zgodbe o Njegovi zvestobi tudi zgodba o naših zvestobah. Besedilo prepleta nadnaravno pripoved (angeli, Smrt, hudiči, Duša) in človeško pripoved. Ko človek pade, se vez med svetovoma zamegli. Beli angeli v pasijonu nagovarjajo like, rdeči nas – današnjega človeka. V prizoru Glej človek postaneta oba rdeča, ker govorita celotnemu človeštvu. V prizoru Mati sedem žalosti preideta v vijolično barvo, barvo žalovanja in sočutja.

Pasijon govori tudi skozi barve in znake: rdeča o krvi, črna o spokornosti, bela o nedolžnosti raja. Drevo spoznanja v peklu, bičarji, križenosci, zakriti – vse to je jezik greha, pokore in očiščenja.

Bog je vstopil v našo temo, da v njej ne bi bili sami. V pasijonu si sledi dvajset prizorov: raj, smrt, pekel, cehi, vhod v Jeruzalem, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Judež in sodba, Herod, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej človek, Razbojnika, Križev pot, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze, Božji grob, Ljudstvo.

Škofjeloški pasijon predstavlja eno največjih dragocenosti Škofje Loke in pomemben del slovenske ter svetovne zakladnice kulture, saj je od leta 2016 vpisan na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Med mnogimi dragocenostmi, ki jih Kapucinska knjižnica hrani še danes, je tudi znameniti rokopis Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku.

Spokorne procesije so se razvile iz srednjeveških liturgičnih sprevodov in bile že v visokem srednjem veku znane po vsej Evropi. Njihov namen je bil svetopisemske zgodbe približati preprostemu človeku, mu s tem pomagati pri premagovanju vsakdanjih tegob in ga usmerjati k spreobrnjenju.

Škofjeloški pasijon se danes, tako kot v Romualdovem času, uprizarja v postnem in velikonočnem času, v obliki procesije po ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke. Skozi mesto se pomikajo skupine nastopajočih, ki v dramski obliki uprizarjajo posamezne prizore iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter razne alegorične motive.

Pri uprizoritvah Škofjeloškega pasijona sodeluje več kot 1000 prostovoljcev od tega preko preko 800 igralcev, med katerimi je več kot 60 konjenikov. Sodelujejo posamezniki, skupine, lokalne skupnosti, društva, šole in kulturne ustanove predvsem iz Škofje Loke, Selške in Poljanske doline, iz drugih sosednjih občin in krajev po Sloveniji ter tudi zamejstva.

Težko je opisati doživetja ob gledanju pasijona, saj ga mora vsakdo osebno doživeti. Spodaj je nekaj utrinkov, ki pa ne morejo nadomestiti gledanja v živo, ko glasba, besedilo, scene in nastopajoči ustvarijo pristno doživetje, ki človeku seže v globino srca in duše, da se začne zavedati bistva svojega obstoja, edine prave poti in Božje ljubezni, ki je na tej poti človeka stalno prisotna. Ni nas namreč odrešil, da bi postal slaven, niti zato, da bi ga stalno poveličevali in slavili, temveč zato, da bi nam bil blizu, ko padamo pod težo svojih stisk, slabosti in križev. Stalno nas kot dobri pastir išče, ko nas hudi duh na raznorazne načine odvrača od Njega in stalno nam na pot pošilja ljudi, ki nam pomagajo, ker nas ima neskončno rad. Samo oči in ušesa moramo imeti odprta za Njegove blagoslove, ki nam jih vsak dan pošilja.

Vir: https://www.pasijon.si/predstavitev/skofjeloski-pasijon/

Prispevek je pripravila: Katja Podobnik

Foto: Katja Podobnik