Romanje Marijine družbe žena
V soboto, 10.1.2026 smo se prebudili v hladno ledeno jutro. Vse nas je malo skrbelo, kako bo z romanjem v sklopu praznovanja ob 100-letnici Marijine družbe žena. Že navsezgodaj nas je do zadnjega sedeža poln avtobus članic MDŽ odpeljal na ogled jaslic. Ob prihodu na Brezje nas je pričakalo sonce s svojimi žarki, ki so nas obdali s posebno toplino v srcu. Še toliko večja toplina je napolnila naša srca, ko smo vstopili v baziliko Marije Pomagaj, kjer smo prisostvovali sveti maši. Redovnik frančiškanskega redu, ki je vodil sveto mašo, nas je vse tolminske žene še posebej pozdravil in nam zaželel duhovno bogat dan.
Na kraju, kjer stoji zdaj mogočno Marijino svetišče, je bila v 15. stoletju le skromna cerkvica svetega Vida, podružnica župnije Mošnje.
Poleg glavnega oltarja sv. Vida je imela še stransko kapelico sv. Antona Puščavnika. Leta 1800 pa je dal mošenjski župnik Urban Ažbe postaviti še eno stransko kapelico, posvečeno Mariji Pomočnici. Ljudstvo iz okolice se je v njej rado zbiralo k molitvi. Silno pa je naraslo število Marijinih častilcev, ko je dobila kapelica sliko »Marije Pomagaj.« 9. oktobra 1889 so položili novi stavbi temeljni kamen. Leta 1900 je bila cerkev v renesančnem slogu dograjena. Osrednja slovesnost razglasitve brezjanske cerkve za baziliko je bila 27. maja 1989.
Nad belim marmornatim velikim oltarjem je mozaična slika sv. Vida, ki je ostal patron cerkve; izdelana je po sliki nemškega slikarja Matija Schiestla iz Munchna. Glavni oltar in vsi trije stranski oltarji so delo slovenski umetnikov. Središče svetišča je kapelica Marije Pomagaj. Milostna podoba je poleg evharistije drugo srce svetišča na Brezjah.
Začetek upodabljanja Marije Pomočnice se posredno naslanja na Sveto pismo, kjer poroča evangelist Matej o begu svete družine pred Herodovim zalezovanjem (Mt 2,13–15). K temu stvarnemu svetopisemskemu poročilu dostavlja stara legenda, da se je Jezus na begu privil svoji materi okrog vratu in jo prosil: Mati, pomagaj!
Sedanja podoba je nastala takrat, ko je Napoleon zasedel tudi kranjsko deželo. Takrat je v Kranju živel znameniti slikar Leopold Layer (1752–1828).
Med vojno so ga Francozi zaprli. V svoji stiski se je z zaupanjem obrnil do Marije Pomagaj na Brezjah in ji obljubil, da bo poslikal njeno kapelico ter ji naredil novo sliko za oltar, če ga bo rešila iz ječe.
Marija je poplačala njegovo zaupanje. Layer je bil rešen iz ječe in svojo obljubo je zvesto izpolnil. Leta 1814 je preslikal Marijino kapelico in naredil sedanjo milostno podobo Marije Pomagaj. Slika je še danes dobro ohranjena. Ljudje pripovedujejo, da jo je slikal v ječi, ko so mu roke oklepale železne verige.
Katoliška cerkev ima navado, da krona podobe, ki so pri ljudeh v časteh. Tako je velik Marijin častilec škof dr. Anton Bonaventura Jeglič prosil Rim za dovoljenje, da bi smela biti kronana tudi podoba Marije Pomagaj. Sveti Sedež je prošnjo uslišal in prosilca samega pooblastil, da kronanje izvrši.
Po sveti maši in osebnem premišljevanju v cerkvi, smo se zbrali ob parkirišču, kjer nas je g. župnik postregel z ogromnim panetonom, ki ga ni in ni hotelo zmanjkati. Pohecale smo se, da je kot Jezus nasitil celo množico ljudi.
Na Brezjah smo si ogledali še muzej jaslic, ki vsebuje preko 450 različnih eksponatov – jaslic z vseh koncev sveta.
Pot nas je naprej vodila do še enega romarskega svetišča in sicer Marije Pomočnice na Rakovniku. Po prisrčnem sprejemu in razlagi, smo si pobliže ogledali jaslice in samo cerkev.
Rakovnik je kraj salezijanske duhovnosti. Zasluge za hiter razvoj božje poti imajo predvsem salezijanci sami, saj so po zgledu svojega vzornika sv. Janeza Boska radi pripovedovali o Mariji Pomočnici in njeni veliki priprošnji. O Marija, pomočnica bila si in boš nam ti! so zapisali graditelji nad vrata mogočne rakovniške cerkve, da bi potrdili tisto, kar je duhovni oče salezijancev Janez Bosko večkrat ponavljal. Božja pot na Rakovniku se ni začela s čudežem ali nenavadnim dogodkom, temveč zaradi poslanstva, ki ga tu opravljajo duhovni sinovi in hčere sv. Janeza Boska. Rakovnik je dobil ime po rakih v bližnjem potoku. V okolici je bilo nekoč več ribnikov. Tako se je imenoval tudi grad, ki ga omenja Valvasor.
V levi kapeli je slika sv. Dominika Savia, ki je zavetnik ministrantov, otroke in mladine pa tudi nosečnic.
V zavetju Golovca je bila 22. oktobra 1905 blagoslovljena kapela lurške Matere Božje, ki smo si jo ogledali in pred njo molili. Na pročelju kapele je latinski napis »Ego sum Immaculata – Jaz sem Brezmadežno spočetje«.
Z Rakovnika nas je pot vodila še v Vipavski križ. V središču Vipavske doline, na griču, kjer se stikata zgodovina in tišina, stoji župnija Povišanja svetega Križa. Tu, med ozkimi ulicami starega mesta in toplino kamnitih zidov, že stoletja utripa življenje skupnosti, ki želi živeti iz moči vere, upanja in ljubezni.
Vipavski Križ je kraj, ki nosi bogato duhovno dediščino. V kraju stoji tudi kapucinski samostan, kjer bratje kapucini že od 17. stoletja skrbijo za duhovno poglobitev in bližino ljudem. Skupaj z župnijo ustvarjajo prostor molitve, srečevanja in služenja.
Ogledali smo si cerkev sv. Frančiška Asiškega, ki je v sklopu samostana. Cerkev krasi velik lesen oltar in nad njim freske Simona Ogrina. Ob strani visi znamenita slika Slava svete trojice, ki jo je leta 1668 naslikal brat Osvald. Je eno največjih platen iz 17. stoletja pri nas.
Največji slovenski pridigar Janez Svetokriški je v tem samostanu napisal večino svojih pridig. Kapucini, ki upravljajo samostan, pripadajo duhovni dediščini sv. Frančiška Asiškega.
Domov smo se vrnile prerojene, saj je bil ta sobotni dan za nas duhovno bogat, družaben in sproščujoč. Naša srca je prepojil notranji mir, saj smo ob molitvi in trenutkih tišine ob jaslicah, lahko začutile božji dotik, ki ga v vsakdanjem življenju, v vsej naglici tolikokrat prezremo. Hvala Bogu Očetu za ta dan in hvala našemu gospodu župniku za vodenje, duhovne spodbude, vso organizacijo, hvala za čudovito romanje.
Prispevek je pripravila Katja Podobnik
Foto: Katja Podobnik, Tatjana Melink, Vera Kutin
Viri: https://marija.si/marija-pomagaj/bazilika-marije-pomagaj/
https://marija.si/marija-pomagaj/milostna-podoba-marije-pomagaj/
https://marija.si/muzej-jaslic/
https://vipavskikriz.farovz.si/cerkev/zupnijska-cerkev-povisanja-sv-kriza/
https://vipavskikriz.farovz.si/cerkev/samostan/
https://kraji.eu/slovenija/vipavski_kriz_kapucinski_samostan/slo