Spoznavamo zavetnike in sozavetnike v naši župniji- sv. Mihael zavetnik vasi Ljubinj

Ime Mihael pomeni »Kdo je kakor Bog« ali tudi »On, ki je podoben Bogu«. Najpogosteje je upodobljen z mečem in sulico kot tisti, ki se bori proti satanu v podobi zmaja. V Stari zavezi je poimensko omenjen v Danielovi knjigi kot »veliki knez« in »eden prvih knezov« (Dan 10,13.21; 12,1). V Novi zavezi ga omenjata Judovo pismo (1,9) in Razodetje (Raz 12,7) kot tistega, ki se bojuje proti hudiču.

Nadangel Mihael je zavetnik Cerkve, Izraela, častnikov in vojaštva ter priprošnjik umirajočih. K njemu kot zavetniku vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudih duhov se priporočamo z molitvijo, ki se je uveljavila od papeža Leona XIII. dalje.

Nadangelu Mihaelu, ki je božja desna roka, so bile zaupane posebne naloge, ki jih je opravljal v imenu svojega očeta Boga. V povezavi z nekaterimi dogodki je v besedilu jasno imenovan, pri nekaterih pa vse brez dvoma kaže nanj. Med najvidnejše vsekakor spada padec Satana in grešnih angelov, kjer na upodobitvah nad padlimi angeli vedno v podobi nebeškega vojščaka najdemo bojevitega Mihaela; sledil je izgon Adama in Eve iz raja, kjer je bil tudi varuh drevesa življenja. Izbran je bil, da v pravem trenutku prepreči Abrahamu žrtvovanje Izaka in da vodi izraelsko ljudstvo v obljubljeno deželo ter na poti razdeli vodo pri prečkanju Rdečega morja. Po Mojzesovi smrti se je s Hudičem boril za pokojnikovo dušo. Dobil je nalogo, da vodi duše umrlih v raj, zato so se mu ljudje priporočali za srečno smrt. Po Marijini smrti je Kristus njeno dušo predal Mihaelu in zaradi te povezave je Mihael tudi zavetnik pokopaliških kapel, ki so mu jih posvečali že v 4. stoletju.

Mihaelu je bilo zaupano tehtanje duš umrlih, na podlagi katerega jim je dodeljeno večno trpljenje v peklu ali pravična nagrada v nebesih.

V zgodnjekrščanski in bizantinski umetnosti je prevladovala podoba Mihaela kot nebeškega kneza v vlogi nebeškega stražarja skupaj z nadangelom Gabrijelom; pozneje, od 15. do 18. stoletja, sta tudi ob prestolu Matere božje. Nadangela v tem primeru poosebljata začetek in konec v odrešenju kot milost in pravičnost.

V bogoslužju je v četrti evharistični molitvi v hvalospevu na Boga Očeta, lepo rečeno: »Edini ti si dober in vir življenja, vse si ustvaril zato, da bi svoje stvari napolnil z blagoslovom in mnoge razveselil s sijajem svoje luči. Pred teboj stoje neštete množice angelov, ki ti noč in dan služijo, gledajo slavo tvojega obličja in te nenehno poveličujejo.« V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael, Gabriel in Rafael. Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj 29. septembra, ko je bil poprej praznik nadangela Mihaela; praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca, nadangela Rafaela pa 24. oktobra.

Mihael pomeni 'kdo kakor Bog?'. Že po imenu je Mihael postavljen v bojno nasprotje s prišepetavanjem kače–satana v raju, ki hoče prvega človeka zapeljati v odpad od Boga. Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel, ki Mihaela označuje kot 'velikega kneza'. V Novi zavezi ga vidimo v prepiru s hudičem zaradi Mojzesovega trupla. V knjigi Razodetja pa Mihael nastopa kot voditelj angelov, ki v boju s satanom in njegovimi angeli dosežejo sijajno zmago. Na to se nanaša molitev k nadangelu Mihaelu kot zavetniku vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudih duhov, ki se je od papeža Leona XIII. naprej molila po vsej katoliški Cerkvi po tihih mašah.

Kaj vemo o nadangelih?

Najprej je tu vodja Mihael, čigar ime pomeni “Kdo kakor Bog”. Mihael je premagal zmaja in je največji med angelskimi duhovi. Neutrudno se bojuje proti zlu. Ko Bog potrebuje hitrega in močnega angela, pošlje Mihaela.

Naslednji je diplomat Gabriel, čigar ime pomeni “Božji človek” ali “Božja moč”. V Danielovi knjigi je predstavljen kot tolmač. Poznamo pa ga predvsem iz Nove zaveze in njegovih prikazovanj Zahariju in Mariji. Ko Bog želi oznaniti nekaj velikega, pošlje Gabriela.

Končno je tu sočutni Rafael, čigar ime pomeni “božje zdravilo”. Ta blagi angel spremlja mladega Tobija na poti in ga varuje. Popotnikom in romarjem lahko zaupamo, da Rafael varuje in rešuje pred hudimi duhovi. Sam sebe je predstavil kot enega izmed sedmih angelov, ki stojijo pred Gospodom. Rafael mu zastonj prenaša naše prošnje. Ko Bog želi, da bi kdo na svoji poti napredoval, pošlje Rafaela.

Ti nadangeli svetlobe nam govorijo o Božji lepoti. Z drugimi anonimnimi angeli nam prikrito in nevsiljivo pošiljajo znamenja: včasih je to vzgib, da bi naredili nekaj dobrega, da bi se izognili padcu, včasih je to pomoč, da postanemo bolj to, kar smo, spet drugič je to glas, ki nam pomaga razločevati, prava kretnja ali beseda v pravem trenutku, včasih preprosto veselo doživetje sedanjega trenutka …

S praznikom nadangelov nam Cerkev sporoča, da na zemlji nismo sami. Skupaj z nami se nadangeli bojujejo proti silam teme. Predvsem pa nas vabijo, da hvalimo Gospoda in da z njimi postojimo in počastimo Stvarnika. Takrat, v ljubeči tihoti molitve, jih včasih zagledamo – s krili ali brez njih.

Mihael, Gabriel in Rafael so mogočni pomočniki, na uslugo nam in Bogu.

Pred štirimi leti je pokojni papež Frančišek v eni izmed pridig ob prazniku sv. Mihaela zastavil vprašanje: »Zakaj se ljudje prepirajo? Zakaj smo včasih nagnjeni k prepiranju?« Na to odgovori: »Ker obstaja nekdo, ki skuša harmonijo stvarstva uničiti. Hudič je vedno proti človeku, iz zavisti. Hudič je tisti, ki uniči našo harmonijo. To je njegovo "poslanstvo": uničiti harmonijo, uničiti lepoto, ki jo je Bog ustvaril za nas. In zato je prišel Jezus, da bi dal svoje življenje, da bi rešil to težavo in na križu premagal hudiča.«

Sveti oče je nato spomnil, da se tudi mi v vsakdanjem življenju soočamo z nemirom, s težavami in nekako »izgubimo ravnotežje, izgubimo mir, izgubimo harmonijo. Kolikokrat ljudje vpijejo drug drugega in izgubijo mir. Ljudje ne poslušajo drugih in tako se izgubi mir.« Frančišek je poudaril, da je tisti, ki to seje, hudič: »Vojne so sad hudiča, saj je sovražnik človeške narave.

Zakaj? Zaradi zavisti. Sveto pismo pravi, da je zavist v svet vstopila s hudičem, ki nas uničuje, ločuje med seboj.«

Frančišek nadaljuje: »In v Svetem pismu vidimo, da nam Gospod daje angele, ki nas spremljajo, tudi zato, da nas branijo, da bi nas branili pred to hudičevo "politiko", katere namen je uničiti. Hudič hoče uničiti, kakor je hotel uničiti Jezusa. Jezus je tisti, ki nas je rešil. In Bog nam je dal angele, ki nas branijo. "Vodja" – recimo temu – angelov je sveti Mihael.. Sveti nadangel Mihael je tisti, ki se – kakor beremo v knjigi Razodetja – bori v zadnji bitki proti hudiču; je tisti, zaradi katerega hudič dokončno pade. Zato angele častimo, zato častimo svetega Mihaela, ki nas uči boriti se proti sovražniku, ki vedno ustvarja pasti, stvari, da bi nas razdelil. Angele častimo, ker so naši sopotniki.«

»Na praznik nadangelov in na praznik angelov varuhov se Bogu zahvaljujemo, ker nas po grehu ni pustil samih: dal nam je angele, ki nas spremljajo vse življenje. In vsak izmed nas ima sopotnika, angela, ki nas vedno spremlja. Ne smemo pozabiti moliti k njim. In ta angelska vojska ima tudi pogumnega vodjo, ki je sveti Mihael: ima sulico, kakor vidimo na sliki, s katero ubije hudiča. Tako bo ob koncu sveta: ko bo dokončna zmaga Boga nad zlom.

Pomislimo na zadnji boj in pomislimo na naš vsakdanji boj: vsak dan se moramo boriti. Danes namreč ni lahko živeti, krščansko življenje ni lahko: vedno obstajajo težave, ... ki razdeljujejo, ki sejejo zlo. Zato molimo k svetemu Mihaelu, ki vedno premaga hudiča, ki je tisti, ki povzroča razdeljenosti in seje zavist.«

»In preprosto se zahvalimo Bogu: hvala, ker nam daje to družbo, hvala, ker nam daje tega "generala", ki se z vojsko bori, da bi na koncu zmagal. Naj nam Gospod vsem podari milost, da bi dobro razumeli, da je življenje boj: kadar ni boja, [ni življenja]: mrtvi se ne borijo; živi se vedno borijo, obstaja boj. In naj nam da milost, da v boju ne bomo sami, da bi bil vedno nekdo, ki nas bo spremljal.!«

Naj nam skozi življenje, v boju proti zlu pomaga tudi ta molitev, ki jo je napisal pokojni papež Frančišek:

“Mihael: pomagaj nam v našem boju – vsakdo izmed nas v življenju bije svojo bitko; Gabriel: prinašaj nam novice, prinašaj nam dobre novice o odrešenju; Rafael: primi nas za roko in nas vodi, da ne bomo zgrešili prave poti. Naj vedno stopamo naprej, vendar s tvojo pomočjo!”

Pesem o angelih:

PRIHAJAJO LETIJO
Prihajajo, letijo,
prihajajo, se spuščajo,
Božji angeli.

Je moj angel varuh,
je moja sladka družba,
me ne zapusti,
ne podnevi ne ponoči,
niti v smrtni uri,
niti v zadnji agoniji.

Prihajajo, letijo,
prihajajo, se spuščajo,
Božji angeli.

Božanski nebeški varuh,
zvest branilec ljudstva,
naša luč in tolažba,
slaven nadangel Mihael.

Prihajajo, letijo,
prihajajo, se spuščajo,
Božji angeli.

Sveti Mihael, k tebi se zatekamo
in tvoja sveta pobožnost,
skrbi da bomo vedno
pod tvojim varstvom in zaščito.

Prihajajo, letijo,
prihajajo, se spuščajo,
Božji angeli.

Ne peklenskega besnenja,
se ne bojimo ne luciferja,
ne bodimo zaskrbljeni in prestrašeni
ker naš glavni je Sveti Mihael.

Prihajajo, letijo,
prihajajo, se spuščajo,
Božji angeli.