Spoznavamo zavetnike in sozavetnike v naši župnij - sv. Janez Krstnik sozavetnik vasi Tolminske ravne

Janeza Krstnika zelo častijo vse glavne Cerkve. Za večino kristjanov pomeni Janez Krstnik stično točko med Staro in Novo zavezo. Pogosto se ga šteje za zadnjega preroka. Stare zaveze, po drugi strani pa je Janez tisti, ki je pripravil pot Jezusu.

Janez Krstnik goduje 24. junija po katoliškem in po pravoslavnem koledarju.. Godovni dan predstavlja obletnico njegovega rojstva. 

Spomin na smrt Janeza Krstnika pa se praznuje 29. avgusta po katoliškem in po pravoslavnem koledarju. Praznik se uradno imenuje »mučeništvo Janeza Krstnika«, med ljudmi pa je znan tudi kot praznik »Janez brez glave«.

V bogoslužnem letu se slovesno spominjamo rojstva dveh oseb, ki sta najpomembnejši v zgodovini odrešenja: učlovečenega božjega Sina Jezusa (na božič) in njegove deviške matere Marije. Godovi svetnikov so navadno postavljeni na dan njihove smrti rojstva za nebesa. Edini svetnik, čigar rojstvo Cerkev proslavlja s posebnim praznikom, je Janez Krstnik, Jezusov predhodnik. Njegova vloga ob prehodu iz stare v novo zavezo je tako pomembna, da je Bog preroku Malahiju petsto let pred Kristusom navdihnil besede: »Glej, pošljem svojega angela /glasnika/, da pripravi pot pred menoj.« Da je ta 'angel' prav Janez Krstnik, je potrdil Jezus sam, ko je pridigarja ob Jordanu imenoval največjega preroka in 'več kot preroka'.

Evangelist Luka poroča, kako je Bog po angelu naznanil očetu Zahariju Janezovo rojstvo, podobno kot malo kasneje Mariji iz Nazareta učlovečenje Jezusa, božjega Sina. V obeh primerih je božji poslanec določil tudi ime otroka, s katerim je naznačeno njegovo poslanstvo. Ime Janez se po hebrejsko glasi Johanan in pomeni 'Bog je milostljiv'. Janezu pravimo Krstnik zato, ker je oznanjal krst spokornosti in je tiste, ki so se s pokoro hoteli pripraviti na Odrešenikov prihod, krščeval v reki Jordan; predvsem pa je dobil vzdevek Krstnik zato, ker je krstil tudi Jezusa ter ga pri tem razglasil za obljubljenega Mesija.

Kdor sodeluje pri cerkvenem bogoslužju ali kdor sam bere Sveto pismo, ima živo pred očmi prizor oznanjenja rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju v jeruzalemskem templju. Njegova žena Elizabeta, sorodnica Jezusove matere Marije (uveljavil se je naziv 'teta'), je vztrajno prosila Boga, da bi jima naklonil potomstvo, po katerem bi bila deležna sreče mesijanskih časov. Zaharija in Elizabeta sta živela v kraju Ain Karem kakih sedem kilometrov jugozahodno od Jeruzalema. Ko je prišel angel k Mariji, ji je v potrditev, da Bogu ni nič nemogoče, dejal: »Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno.« Marija je brž pohitela k svoji sorodnici. Ob njunem srečanju je iz Marijinega srca privrel najlepši hvalospev Bogu: njena hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda. Ko je Elizabeta rodila sina, so mu hoteli sorodniki dati ime po očetu, toda Zaharija je vzel deščico in nanjo zapisal: »Janez je njegovo ime.« Tedaj je spet mogel govoriti: začasna onemelost je bila kazen, ker ni veroval angelovemu oznanilu. Sorodnike in sosede je ob vsem tem obšel strah in spraševali so se, kaj bo s tem otrokom, ko se že ob njegovem rojstvu dogajajo tako nenavadne stvari. Janez je bil rojen za to, da pripravi pot Odrešeniku. To nalogo je izpolnil, ko je Jezusa predstavil ob krstu v Jordanu.

Ko je bil že odrasel, je  namreč Janez začutil v sebi Božji klic. Odpravil se je v puščavo, kjer je živel kot puščavnik: oblekel se je v kameljo kožo, jedel pa je kobilice in med divjih čebel. Hodil je po vsej jordanski pokrajini in ljudi pozival, naj se spreobrnejo in poboljšajo. Ostro je kritiziral tiste, ki so se samo na zunaj delali poštene in pravične. Tiste, ki so se res sklenili poboljšati, pa je krstil v reki Jordanu (Mt 3,1-12).

Krst (potapljanje v vodo) je starodavni simbol očiščevanja: ljudje, ki so se dali Janezu krstiti, so hoteli s tem simboličnim dejanjem pokazati, da se odrekajo vsej nečistosti svojega poprejšnjega življenja in da bodo odslej živeli drugače. Tudi Jezus se je prišel krstit k Janezu in tako pokazal, da začenja novo poglavje v svojem življenju (Mt 3,13-17). Iz tega obreda izvira tudi krščanski krst, ki so ga pozneje opravljali Jezusovi učenci. A medtem ko je bil Janezov krst zgolj simbol očiščenja, pa je krščanski krst zakrament, ki izhaja iz Jezusove daritve na križu in človeku odpira vrata k Bogu in odrešenje.

Ob kresi se dan obesi, pravi stari ljudski rek. Na predvečer najdaljšega dne v letu so že od nekdaj zagoreli kresovi. Kot je zapisal narodopisec dr. Niko Kuret, je spoznanje, da dan spet začenja pojemati, prvotnega človeka vsako leto navdalo s tesnobo. Zato je z ognjem želel soncu ohraniti moč. To moč je po veri naših slovanskih prednikov imel poganski bog Kresnik, ki ga je po prihodu krščanstva zamenjal Janez Krstnik. Običaj kresovanja na predvečer 24. junija, kakor tudi poimenovanje kresna noč pa sta se ohranila do danes.

S starim ljudskim verovanjem v posebno moč rastlin, nabranih na kresni večer, ki naj bi ljudi in domove varovale pred nesrečami, je povezana tudi šega spletanja venčkov sv. Ivana. Venčke, spletene iz različnih rož, na kresni večer obesijo na vhodna vrata hiš in tam lahko visijo vse do naslednjega kresa.

To navado so imeli tudi prebivalci tolminskih raven. Pravijo, da so včasih na vsa vrata hiš izobesili tak venček, ki so ga imenovali »krancelj« Nekatere hiše so to navado ohranile še dandanes.

Umetniki Janeza Krstnika najpogosteje prikazujejo v obleki iz kož, pogosto sta ob njem jagnje in napis »Ecce Agnus Dei – Glejte, Božje Jagnje«; upodabljajo tudi, kako krščuje Jezusa ali pa je njegovo obglavljeno glavo na pladnju.

Vir: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/885-rojstvo-janeza-krstnika

https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Krstnik

https://www.druzina.si/clanek/kaj-imajo-skupnega-janez-krstnik-praprot-pod-posteljo-kres

prispevek je pripravila Katja Podobnik

Strarejši prispevki se shranjujejo pod rubriko fotografije.