Spoznavamo zavetnike in sozavetnike v naši župniji - Sveta Apolonija sozavetnica vasi Volarje
Apolonija je svetnica zgodnje krščanske dobe iz 3. stoletja, ki je živela v Aleksandriji. Bilo naj bi leta 249, ko je vladal rimski cesar Filip Arabec, kristjanom naklonjen, morda celo sam kristjan. Takrat je v Aleksandriji izbruhnil upor. Odgovor nanj je bil pregon, v katerem je umrlo veliko kristjanov, njihovi domovi pa so bili okradeni in požgani. Takrat je bila med mnogimi drugimi prijeta tudi starejša kristjanka, ugledna, modra in priljubljena voditeljica tamkajšnjih vernikov, Apolonija. Med ljudmi je bila znana po svojem apostolskem delovanju in svetem življenju.
O njenem življenju vemo zelo malo. Le toliko, kolikor jo omenja aleksandrijski škof sv. Dionizij v pismu o preganjanju kristjanov v Aleksandriji, med katerimi je bila tudi Apolonija.
Najbrž je delovala kot diakonisa, kot moremo sklepati iz pisma o preganjanju kristjanov v Aleksandriji, ki ga je od tam poslal škof Dionizij škofu Fabiju v Antiohijo, Dionizij mu poroča o mučeniški smrti mnogih aleksandrijskih kristjanov, med katerimi je bila tudi Apolonija. To preganjanje je tudi grozljiva slika o tem, kako ljudje izgubijo razsodnost in podivjajo, ko nekdo udari na pravo struno, da doseže svoj namen.
Iz Dionizijevega pisma izvemo naslednje: »Pri nas se preganjanje ni začelo šele s cesarjevim razglasom (proti koncu leta 249 ali v začetku 250), marveč je izbruhnilo celo leto prej. Neki početnik vsega hudega je razvnel poganske množice in podžgal njih praznovernost. Od njega naščuvane so si prisvojile nebrzdano oblast za hudodelstva in menile, da je češčenje demonov s krvoločnostjo zoper nas edina bogaboječnost.«
Dalje v pismu beremo, da so najprej zgrabili nekega starčka in ga z raznimi mukami silili, naj govori brezbožne besede. Ko tega ni hotel storiti, so ga odvlekli v predmestje in ga pobili s kamenjem. Enako so storili z neko verno ženo Kvinto. Potem so navalili na hiše vernikov. Kogar je kdo poznal v soseščini, da je kristjan, so ga napadli, odgnali, oropali: kar je bilo dragocenejšega, so si prilastili, drugo pa so razmetali in na ulicah zažgali.
Takrat so, beremo v tem poročilu, zgrabili tudi vsega občudovanja vredno starejšo devico Apolonijo in ji z udarci po čeljustih izbili vse zobe. Pred mestom so naložili grmado in ji grozili, da jo bodo živo zažgali, če se ne odpove svojemu Bogu in veri v Jezusa Kristusa ter bogokletno govori. Ona je prosila, naj jo za trenutek izpuste. Pogumna mučenka je tedaj po božjem navdihu prehitela silo, se sama vrgla v ogenj in zgorela.
Dionizij poroča še o drugih mučenjih in zaključuje: »Nikoder nismo mogli hoditi, ker so zmeraj in povsod vsi kričali, do je treba vsakega, ki ne bo vzklikal bogokletnih besed, takoj vreči na ogenj. To je s takšno silo dolgo trajalo ...«
Češčenje svete Apolonije se je hitro razširilo po Vzhodu, kasneje pa še na Zahodu. Njej v čast so bile postavljene številne cerkve. Njeno podobo srečujemo v mnogih cerkvah po svetu in tudi v Sloveniji. V naši župniji je njena freska v cerkvi sv. Brica na Volarjih.
Umetniki jo upodabljajo kot mlado dekle, s palmo kot znamenjem mučeništva v eni roki in z zobom v kleščah v drugi.
Verni ljudje pa so jo že od nekdaj zelo častili kot priprošnjico zoper zobobol in stomatološke težave. Še posebej je bila pomembna in spoštovana kot priprošnjica v srednjem veku, ko za zdravljenje zobobolov niso poznali drugih sredstev kot puljenje obolelih zob. Velja za zaščitnico zobozdravnikov.
Ime Apolonija izhaja iz lat. imena v pomenu ‘Apolonov, posvečen Apolonu’. Na Slovenskem je znano že skoraj pol tisočletja, ni pa zelo razširjeno. Veliko bolj sta priljubljeni krajši obliki Polona in Polonca.
Goduje 9. februarja.
Prispevek je pripravila Katja Podobnik
slika freske v cerkvi sv. Brica: Andreja Krivec
Viri:
https://www.druzina.si/clanek/god-sv-apolonije-zavetnice-zobozdravnikov
https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/169-sv-apolonija
https://www.druzina.si/clanek/apolonija
Prispevek je pripravila Katja Podobnik
Foto: internet
slika freske v cerkvi sv. Brica: Andreja Krivec