Sveti Marko zavetnik vasi Poljubinj in Prapetno

Po izročilu naj bi bil Marko učenec apostola Petra, najverjetneje tudi njegov prevajalec. Razlagalci pravijo, da je Jezusa Kristusa sicer verjetno osebno poznal, bil pa je še premlad, da bi bil njegov učenec. Rodil naj bi se v Palestini l. 20 po Kr.

Kot mladenič je Marko navezal tesne stike z apostolom Petrom, ki je v njegovi rojstni hiši vodil mlado krščansko skupnost in prvim kristjanom razlagal Gospodovo življenje. Peter pa naj bi bil tudi tisti, ki je Marka pridobil za krščanstvo in ga krstil. Stari cerkveni pisatelji ne sporočajo kar tako, da je bil Marko Petrov duhovni sin. Bil je neke vrste njegov tajnik. Marko je bil doma iz ugledne jeruzalemske družine, v Apostolskih delih je omenjen kot sin Marije, vdove, ki je imela v Jeruzalemu hišo, v kateri so se pogosto srečevali apostoli; in v kateri se je skril Peter po preganjanju in zaporu. Iz tega se da sklepati, da je bila v Markovi hiši obednica, kjer je Jezus na veliki četrtek obhajal zadnjo večerjo. Tam so se po Gospodovem vnebohodu sestajali tudi prvi kristjani.

Po svojem bratrancu Barnabu (prim. Kol 4,10) se je Marko leta 44 po Kr. seznanil z apostolom Pavlom.

Apostolska dela in drugi zgodovinski viri poročajo, da se je Marko pridružil Pavlu in Barnabu, ko sta se odpravila na misijonsko potovanje, kjer je bil Marko njun »pomočnik«. Kasneje je Marko z Barnabom odšel še na Ciper – to je bilo okoli leta 51. V nekaj letih sta prehodila ves otok in ga pridobila za Kristusovo vero. Okoli leta 54 sta Ciper zapustila in Marko naj bi po izročilu odšel v Aleksandrijo v Egiptu.

Cerkveno izročilo poroča še, da je Marko v Egiptu prvi oznanjal Kristusov evangelij in je bil tudi prvi škof v Aleksandriji.

Leta 62 je bil Marko spet pri Pavlu, jetniku v Rimu. Po Pavlovi osvoboditvi je bil nekaj časa sodelavec apostola Petra. Tedaj je na prošnjo rimske krščanske občine napisal svoj evangelij, v katerem je zapisal, kar je Peter oznanjal o Jezusu od njegovega krsta v Jordanu do njegovega praznega groba v Jeruzalemu. Markov evangelij je po nastanku najstarejši, po obsegu pa najkrajši. Prav natančno opisuje Petrove napake, zlasti kako je trikrat zatajil Jezusa. O prednostih Peter v svoji ponižnosti ni veliko govoril. Zaradi apostola Petra so že v starih časih Markovemu evangeliju pripisovali prav posebno apostolsko veljavo. S svojim evangelijem je hotel Marko dokazati, da je Jezus res Božji Sin, zato posebej natančno popisuje Jezusove čudeže.

Po mučeniški smrti apostola Petra in Pavla je Marko postal samostojen. Z govorjeno in pisano besedo je oznanjal, kar je slišal od njiju.

Sv. Marko je umrl mučeniške smrti 25. aprila 68 v Aleksandriji. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Benetke, kjer so v 11. stoletju njemu na čast sezidali veličastno baziliko, od tam pa se je češčenje sv. Marka razširilo tudi v naše dežele, kar je razvidno iz številnih njemu posvečenih cerkva.

Evangelista Marka upodabljajo s krilatim levom, ki je tudi simbol njegovega evangelija, z odprto knjigo, črnilom in peresnikom. To podobo imajo še danes Benetke v svojem grbu.

Vsak od štirih evangelistov ima namreč svoj simbol, s katerim ga upodabljajo. Markov simbol je lev, motiv pa se navezuje na zapis iz knjige Razodetja (prim. Raz 4,7), ki govori o štirih živih bitjih, ki Bogu dan in noč pojejo slavo. Leva (zver) povezujejo z Markom, ker se njegova pripoved začne z delovanjem Janeza Krstnika v puščavi (prim. Mr 1,13).

Markov evangelij je sestavljen sorazmerno preprosto. Razlagalci se strinjajo, da v njem lahko ločimo uvod (Mr 1,2–13), ki nas seznanja z evangeljskim sporočilom; prvim delom, ki obsega Jezusovo delovanje v Galileji in se konča s Petrovo izpovedjo (Mr 1,14–8,32); drugim delom (Mr 8,33–10,52), ki sega do Jezusovega vhoda v Jeruzalem. Tretji del (Mr 11,1–16,20) pa vsebuje Jezusovo delovanje v Jeruzalemu ter njegovo trpljenje, smrt in vstajenje. Prehodne vrstice niso ostre ločnice, ampak označujejo položen prehod, ki vsebuje več vrstic.

Prav evangelist Marko Jezusa prikaže v najbolj človeški luči. Najverjetneje so glavni naslovljenci evangelija rimski kristjani, zelo verjetno je z njim nagovarjal predvsem spreobrnjence iz poganstva. Ker Marko s čudeži dokazuje Jezusovo božanstvo, mu pravimo evangelij Božjega Sina. Po vsej verjetnosti je evangelij nastal nekje v času velike stiske v Jeruzalemu leta 70.

Ob godu sv. Marka so se in se ponekod še vedno vrstijo t. i. "Markove prošnje procesije". Te so po navadi šle po poljih in njivah, ljudje pa so ob prepevanju "velikih litanij" vseh svetnikov prosili za dobro letino, lepo vreme, za blagoslov človeškega dela, za odvrnitev naravnih nesreč, potresa, povodnji ali drugih stisk, kuge, lakote in vojne. Takšne procesije so nekoč potekale tudi v Poljubinju in še danes v vasi velja izročilo, da se na ta dan v čast sv. Marku ne dela po poljih in travnikih.

God svetega Marka je namreč eden izmed štirih prošnjih dni (trije dnevi so še pred vnebohodom). Ob njih kristjani v spokornem in prošnjem obhodu (procesiji) skupno in javno prosimo Boga usmiljenja, naj od nas odvrne dušno in telesno zlo, naj da našemu delu blagoslov in zlasti obvaruje polje nezgod. Prosimo pa tudi za blagoslov pri našem umskem in fizičnem delu. Nekdaj so se te dni postili in hodili v obhodu duhovniki in verniki bosi v duhu spokornosti.

Zakaj prošnji dnevi?

Pogosto pozabimo, da dobrine, ki jih potrebujemo za življenje, ne zrastejo v trgovinah, ampak na vrtovih in poljih, v gozdovih in sadovnjakih. Pridelek je vedno odvisen ne le od človeka, pač pa v veliki meri tudi od vremenskega dogajanja. Zadnja leta postaja vse manj samoumeven. V Rimu so tri prošnje dneve sprejeli na prelomu iz 8. v 9. stoletje, so pa že prej obhajali prošnji dan s procesijo po poljih na dan sv. Marka.

V zavedanju, da vse dobro, kar imamo, prihaja od Boga molimo:

Vsemogočni Bog, Stvarnik in gospodar življenja, vse je v tvoji moči. Ti si naš Oče in veš, kaj potrebujemo za življenje.
Prosimo te, daj, da bo zemlja rodila obilne sadove.
Varuj naša polja, vrtove in travnike, gozdove, vinograde in sadovnjake pred nevihtami, točo in pustošenjem, pred pogubnim dežjem in sušo.
Blagoslovi delo naših rok in našega duha, naše delo doma in v službi, saj zaupamo v tvojo pomoč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Prispevek je pripravila Katja Podobnik

foto: Katja Podobnik

VIRI:

https://katoliska-cerkev.si/sv-marko-apostol-in-evangelist

https://www.druzina.si/clanek/sv-marko-in-njegova-zivljenjska-pot

https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/17452-sv-marko-25-aprila

https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marko-pisec-evangelija/2023-04-25/

https://si.aleteia.org/daily-prayer/sreda-25-april

https://blagovest.si/aktualno/ste-vedeli-da-je-markov-evangelij-najstarejsi-od-stirih-evangelijev/

https://www.druzina.si/clanek/vstopili-smo-v-krizev-teden-ki-prinasa-prosnje-dneve

https://avemaria-izlemonta.com/?p=7343&print=print

chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://scutumfidei.si/wp-content/uploads/2022/05/Novicnik-6-1.pdf