Veliki petek

Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

Zvonovi in orgle še vedno molčijo, oglašajo se raglje.

Veliki petek je edini dan v vsem cerkvenem letu, ko ne obhajamo svete maše. Pri obredu ob 15. uri, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu, molimo križev pot. Obredi velikega petka so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.

Pri obredih velikega petka prisluhnemo poročilu evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu.

Opravilo velikega petka ima tri dele: sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz, verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo. Nato prisluhnemo Božji besedi. Po berilih prisluhnemo poročilu evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so odprta vrata v nebo.

V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem delu pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese v Božji grob.

V naši cerkvi, po končanem obredu zapojemo še tolminski rožar. Tekom celotnega dneva pa potekajo molitve pred Božjim grobom.

Priprava na obrede velikega petka se začne na peto postno nedeljo, ki je imenovana tudi tiha nedelja. Večer pred tiho nedeljo so nekoč iz cerkva odnesli križe, tiste, ki jih niso mogli odnesti, pa so zakrili.

Nekdaj so se s peto postno nedeljo začeli spominjati Kristusovega trpljenja. "Križi se zagrnejo, ker je Jezus v trpljenju in smrti zakril svoje božanstvo." Žal je danes ta običaj marsikje pozabljen oz. se ga ne prakticira.

Križi so tako ostali zakriti vse do velikega petka, ko so se verniki zbrali k obredom velikega petka. Po slovesnih prošnjah je duhovnik prejel velik križ, ki pa je bil popolnoma zagrnjen. Ob trikratnem duhovnikovem povabilu "Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo" je postopoma odkril celoten križ oz. Križanega. Nato verniki posamezno prihajajo do križa in ga počastijo.

Druga oblika je, da gre duhovnik z odkritim križem po cerkvi in se trikrat ustavi in zapoje povabilo "Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo".

Čeprav je veliki petek zaznamovan z žalovanjem, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje.

Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen.

Nenapisano ljudsko pravilo pravi, da je treba ta dan prenehati s težkim delom najkasneje opoldan. Ne le človek, ampak tudi živina in zemlja počivajo iz spoštovanja do Jezusovega trpljenja vse do velike noči.

VIRI:

https://si.aleteia.org/2021/04/02/glejte-les-kriza-na-katerem-je-zvelicanje-sveta-viselo

https://www.druzina.si/clanek/veliki-petek-dan-brez-svete-mase

https://zupnija-poljane.rkc.si/2020/04/10/druzina-moli-na-veliki-petek/

https://katoliska-cerkev.si/simboli-svetega-tridnevja2023

https://pritrkovalec.si/index.php/content/display/59/20/20