SVETOLETNO ROMANJE V RIM (12.3.2025 – 15.3.2025) 4 dan

Zadnji dan (15. 3.) smo imeli mašo na sveti zemlji, v kapeli nad katakombami sv. Kalista. Pot do tja nas je vodila mimo cerkve z napisom »Quo vadis, Domine?« Po izročilu je Peter tu med begom iz Rima srečal Kristusa, ki je namesto njega šel v Rim, da ga ponovno križajo. Peter si je premislil in se vrnil v Rim in bil nato križan z glavo navzdol.

Iz evangelija: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih… Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče. »

Bog pošilja na vse svoj blagoslov in želi, da tako delamo tudi mi. V svetu je že zadosti sovraštva, kreganja, ne dodajajmo temu še mi, bodimo drugačni,  kot je drugačen naš nebeški Oče.

Katakombe so arhiv začetkov Cerkve. Prvi kristjani so pokopavali svoje pokojne v katakombe,  ker niso imeli zemljišč za pokopavanje in ker so odklanjali sežig trupel, saj je bil tudi  Jezus pokopan s telesom.. Grobovi so bili hermetično zaprti, na stenah so upodabljali krščanske simbole. V katakombah je tudi grob sv. Cecilije, mlade mučenke, ki je izpričala vero v Sveto Trojico. Poslikave, kipi, napisi so dragocenosti, ki nam razkrivajo običaje, mišljenje prvih kristjanov.

Odpeljali smo se še do bazilike sv. Pavla izven obzidja, kjer je pokopan sv. Pavel. Bazilika je bila polna romarjev  škofije Milano in lepega petja. Ima pet ladij, v prezbiteriju je podoba Petra, od tu so speljani naokoli medaljoni s podobami papežev. Bazilika ima alabasterna okna, zadaj so alabasterni stebri desno in levo. Janez XXIII. je tu napovedal prvi koncil.

Potem nas je pot vodila le še proti domu. Tadej Jakopič je frazo »po duhovnikih vera gor, po duhovnikih vera dol« razširil  na reklo »po kristjanih vera gor, po kristjanih vera dol«; drug drugemu smo odmev. Na koncu naše poti bomo sigurno vprašani: »Kako si izrabil talente, ki sem ti jih dal?«

Ob koncu naj izrazim zahvalo duhovnemu vodenju obema duhovnikoma, Francu Kavčiču in Blažu Krnelu, vodiču Tadeju Jakopiču za njegovo orgelsko spremljavo pri vseh mašah in obilico znanja, ki nam ga je posredoval z duhovno noto, ter šoferju, ki se je izkazal s svojim spretnim manevriranjem in udobno vožnjo.

Prispevek je pripravila Mimi Grižnik

foto: Ervin Grižnik in Tatjana Melink