Praznik sv. Jožefa sozavetnika mesta Tolmin

Letos v jubilejnem letu skozi besedo in sliko spoznavamo vse zavetnike in sozavetnike vasi kot tudi mesta v naši župniji. V sredo, 19.3. smo praznovalo god sv.Jožefa, ki je sozavetnik mesta Tolmin.

Sveti Jožef je bil kraljevskega rodu, vendar je bil po vsej verjetnosti reven, kar je razvidno iz daru samo dveh grlic ali dveh golobov ob Jezusovem darovanju v templju. Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji, kjer je opravljal tesarsko obrt. Poročil se je z Devico Marijo, Jezusovo materjo. Pred postavo je tako veljal za Jezusovega očeta, čeprav je bil le njegov krušni oče. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let. Predvidevamo, da je umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja.

Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen,« saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino.

Leta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela.

Sveti Jožef je zavetnik v družinskih zadevah, k njemu se zatekajo v gospodarskih stiskah. Poseben zavetnik je sveti Jožef krščanskim očetom v skrbi za družino in otroke, še posebej je zavetnik in priprošnjik tistih, ki si morajo s trdim delom služiti svoj kruh. Ker je bil sveti Jožef deležen sreče, da sta ob njegovi smrtni postelji stala Jezus in Marija (evangeliji tega sicer ne poročajo, lahko pa upravičeno sklepamo), velja sveti Jožef za posebnega priprošnjika za srečno zadnjo uro.

Najpogosteje ga upodabljajo s tesarskim orodjem in Jezusom.

V naši cerkvi imamo stranski oltar, ki je posvečen sv. Jožefu. Kip na njem morda ni "najlepši," tudi najbolj tradicionalen ne, saj Jožef niti ne pestuje Jezusa niti ni upodobljen s tesarskim orodjem in vendar, ko stojiš pred tem kipom ti Jožef s smehljajem na očeh in ustnicah dovolj zgovorno govori: "Vse življenje sem izpolnjeval zgolj to, kar je Bog pričakoval od mene. Doživljal sem zaskrbljenost, doživljal sem dvome, nemočen trkal in iskal prenočišča, sam sem bil Mariji v oporo, ko je rojevala in kmalu zatem z Detetom bežal pred neusmiljeno roko Heroda. Mariji in Jezusu sem bil varuh, opora, zgled in učitelj delavnosti. V rokah držim križ, ki mi je bil naložen, tako kot je naložen tudi tebi in vsakemu človeku. Zdel se je težak in vendar je bil lahek, saj sem zaupal Očetu, da me je vodil in usmerjal. On je prevzel moje breme, kar nakazujeta angela, ki objemata moj križ in ga podpirata, da ni težak. Ne boj se tudi ti prositi, trkati in zaupati Očetu, kajti vodil bo tvoj korak, dajal ti bo moči in te vodil, tako kot je mene."

Jožef je bil vedno in v vsem pokoren Bogu. Brez obotavljanja se je uklonil Božjim ukazom. Po angelovem naročilu je vstal in odšel v Egipt. Tam je ostal, dokler mu ni bilo ukazano drugače (Mt 2,14–15). To je zgled popolne pokorščine Bogu, ki nam še kako manjka. Sveti Gregorij pravi: »Kdor se je naučil popolnoma pokoren biti, ne sprašuje nič, ne premišljuje nič, marveč stori, kakor mu je ukazano.«

Sveti Jožef je s srčnostjo prenašal vse težave svojega življenja, veliko revščino in bedo, ki ga je spremljala skozi življenje. Svoj kruh si je moral služiti s težkim delom. Vendar se ni pritoževal nad Božjo previdnostjo, ki mu je naložila težko breme življenja. Vdano je sprejemal vse kot Božji dar in Božjo voljo.

V katehezah o sv. Jožefu, je pred dvema letoma papež Frančišek med drugim dejal: »Globina srca raste s tišino, tišino, ki ni nemost, ampak pušča prostor modrosti, razmisleku in Svetemu Duhu. Strah nas je trenutkov tišine, a ne bojmo se jih! To nam bo zelo koristilo. In blagodejnost našega srca bo ozdravila tudi naš jezik, naše besede in predvsem naše odločitve. Jožef je združil molk z delovanjem. Ni govoril, ampak je storil in nam tako pokazal, kar je Jezus nekoč rekel svojim učencem: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21).

»Jezus, Marija in Jožef so v določenem smislu prvobitno jedro Cerkve. Jezus je Človek in Bog. Marija, prva učenka, je Mati. In Jožef je varuh. In tudi mi »se moramo stalno spraševati, če z vsemi svojimi močmi varujemo Jezusa in Marijo, ki sta skrivnostno zaupana naši odgovornosti, naši skrbi, našemu varstvu« (Patris corde, 5).

»Tudi naša krščanska poklicanost je varovati. Varovati življenje, varovati človeški razvoj, varovati človeški um, varovati človeško srce, varovati človeško delo … Lahko rečemo, da je kristjan kakor sveti Jožef: mora varovati. Biti kristjan ne pomeni samo prejeti vero, izpovedovati vero, ampak varovati življenje, svoje življenje in življenje drugih, življenje Cerkve. Sin Vsemogočnega je prišel na svet v stanju velike slabotnosti. Jezus se je rodil takšen: slaboten. Želel je, da bi se ga branilo, ščitilo, negovalo. Bog je zaupal v Jožefa, kot je to storila tudi Marija, ki je v njem našla ženina, ki jo je ljubil in spoštoval ter vedno skrbel zanjo in za Otroka.«

»Vprašajmo se, ali v globini svojega srca ljubimo Cerkev, kakršna je. Božje ljudstvo na poti, z mnogimi pomanjkljivostmi, a z veliko volje, da bi služili in ljubili Boga. To je dobro vprašanje: ko imam s kom težave, ali ga poskušam varovati ali pa ga takoj obsodim, o njem slabo govorim, ga uničujem?
Papež Frančišek nas spodbuja, da prosimo za priprošnjo svetega Jožefa ravno v najtežjih trenutkih svojega življenja in življenja naših skupnosti: »Kjer naše napake postanejo pohujšanje, prosimo svetega Jožefa, da bi imeli pogum za resnico, prosili za odpuščanje in ponižno začeli znova.

Kjer preganjanje preprečuje, da bi se oznanjal evangelij, prosimo svetega Jožefa za moč in potrpežljivost, da bi iz ljubezni do evangelija znali prenašali nasilje in trpljenje.

Kjer primanjkuje materialnih in človeških virov in zato doživljamo revščino, zlasti kadar smo poklicani služiti zadnjim, nezaščitenim, sirotam, bolnikom in družbeno odvrženim, prosimo svetega Jožefa, naj bo za nas Previdnost.«

Papež zaključi: »Koliko svetnikov se je obračalo nanj! Koliko ljudi v zgodovini Cerkve je v njem našlo zavetnika, varuha, očeta! Posnemajmo njihov zgled in v ta namen danes vsi skupaj molimo k svetemu Jožefu, ter mu zaupajmo svoje namene in na poseben način Cerkev, ki trpi in je v preizkušnji.

Pozdravljen, Odrešenikov varuh
in ženin Device Marije.
Tebi je Bog zaupal svojega Sina;
vate je Marija položila svoje zaupanje;
s teboj je Kristus postal človek.
Blaženi Jožef, tudi za nas se pokaži očetovski,
vodi nas na poti življenja.
Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum,
ter brani nas vsakega zla.
Amen.«

S praznikom svetega Jožefa se je pričel tudi teden družine v svetem letu 2025, z naslovom: “Pričevalci upanja”.

Kristjani smo pričevalci upanja, ko ta dar sprejmemo od Boga, z njim sodelujemo in ga širimo - najprej doma v družini, potem pa tudi v širšem okolju.

Vsak dan bomo v video nagovoru prisluhnili enemu od stebrov, ki poživlja upanje v nas: molitvi, Svetemu pismu, zakramentom, skupnosti, služenju ter zgledu Jožefa in Marije. Videi bodo na voljo na portalih www.katoliska-cerkev.si in www.portal.pridi.com.

Prvi trije prispevki so že objavljeni, ostali bodo vsakodnevno:

- Teden družine 2025 – Pričevalci upanja

- Kje najdemo moč, da živimo v upanju

1. dan – sre, 19. 3.: UVOD; SV. JOŽEF – MOŽ UPANJA

2. dan – čet., 20. 3.: SVETO PISMO

3. dan – pet., 21. 3.: MOLITEV

4. dan – sob., 22. 3.: ZAKRAMENTI

5. dan – ned., 23. 3.: ROMANJE ali KRIŽEV POT (župnijsko ali družinsko)

6. dan – pon., 24. 3.: SKUPNOST

7. dan – tor., 25. 3.: SLUŽENJE; SVETA MATI MARIJA

Viri:

https://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-jozefa-moza-device-marije1