Sveta Neža sozavetnica vasi Poljubinj in Prapetno
V ponedeljek, na predvečer godovnega dne svete Neže, ki je sozavetnica vasi Poljubinj in Prapetno, je bila njej v čast pri sv. Marku darovana sveta maša.
Letos v jubilejnem letu bomo skozi besedo in sliko spoznavali vse naše vaške zavetnike in sozavetnike, da se poglobimo v bogastvo njihovih src do Jezusa Kristusa. Naj bo njihova ljubezen do Boga in bližnjega, njihov pogum in vztrajnost, ter njihovo trdno zaupanje v Božje vodenje, tudi nam vsem v pomoč in spodbudo, da naredimo korak bliže k Bogu in odnosu do bližnjega.
Ena ena izmed spodbud v jubilejnem letu nam je lahko tudi ta, da obiščemo cerkve po vaseh in se kot ena velika družina zahvalimo našim zavetnikom, velikim priprošnjikom v nebesih. Najmanj kar lahko storimo zanje v zahvalo je namreč to, da jih počastimo pri sveti maši ob njihovem godu.
Cerkev se 21. januarja spominja smrti mlade, komaj dvanajst- ali trinajstletne mučenke, ki je verjetno pod Dioklecijanovim preganjanjem okrog leta 304 raje umrla, kot da bi prelomila Kristusu dano obljubo devištva.
O Neži vemo, da je bila umorjena z ognjem ali mečem (mozaik v baziliki sv. Neže v Rimu jo prikazuje z enim in drugim) in da se je uprla vsem napadom na svojo deviškost. Ko so jo silili v odpad od krščanstva, je ona odločno izpovedala svojo živo vero. Pri Neži lahko spoznamo, kaj je bistvo nedolžnosti: čistost duše, ki se izraža tudi v čistosti telesa.
Po starem izročilu se je rodila leta 237/291 v plemiški rimski družini. Že od otroštva je bila kristjanka in Kristusu obljubila večno devištvo.
Ker je bila bogata in lepa, je imela pri dvanajstih letih številne občudovalce, ki pa jih je odklanjala. Zasnubil jo je celo sam sin rimskega cesarskega namestnika Simfronija. Tedaj so se rimska dekleta namreč zaročala še čisto mlada. A ona ga je odklonila, ker se je že zaročila z nebeškim Ženinom. Po zapisih sv. Ambroža naj bi rekla: »Da sploh morem ugajati še komu drugemu, to je že razžaljenje za mojega Ženina. On me je prvi izvolil, on me bo imel. Naj umrje telo, ki me dela všečno očem, katerim ne maram ugajati.« Zato naj bi jo užaljeni ženin sam prijavil, da je kristjanka.
Biti kristjan je bilo v tedanji dobi preganjanja zločin proti državnemu redu. Nežo so obtožili in privedli na sodišče, kjer pa je neustrašno pričevala o veri in deviškosti. Njen notranji žar je bil močnejši od vseh groženj in bolečin.
Sodnik je zagrozil nedolžni deklici, da bo dal oskruniti njeno deviško čast, kar je bila zanjo hujša preizkušnja kakor sama smrt. Junaška deklica mu odvrne: »Kristus ni tako pozabljiv, da bi ne mislil na svojo nevesto in bi dal pogubiti njeno zlato sramežljivost. On stoji čistim ob strani in ne dopusti, da bi jim kdo siloma oropal dragoceni zaklad svetega devištva. Železo, če hočeš, lahko napojiš z mojo krvjo, mojih udov pa ne boš omadeževal s poželjivostjo!«
Ker pa je bila usmrtitev devic nezakonita, so jo najprej odpeljali v bordel (javno hišo), kjer pa se jo nihče ni imel poguma dotakniti. Po eni legendi jo je en moški poskušal, a ga je zadela božja kazen – angel ga je oslepil. Po drugi legendi jo je želel prefektov sin posiliti, a je mrtev padel po tleh. Neža ga je z molitvijo obudila. Sodnik jo je nato hotel sežgati na grmadi, pa je plameni, ki so jo obdajali, niso niti osmodili. Na koncu naj bi jo neki vojak zabodel z mečem oz. ji odsekal glavo – umrla je kot jagnje, leta 250/304 v Rimu, stara komaj 12 ali 13 let. Tradicija pravi, da so ji lasje čudežno zrasli, da bi pokrili njeno telo med sramotenjem. Zaradi tega je pogosto upodobljena z dolgimi lasmi.
Po pripovedi milanskega škofa sv. Ambroža, ki njenega mučeništva sam ni doživel, ampak je povzel poročila starejših kristjanov, so deklici v starosti trinajstih let po dolgem mučenju zaradi neomajne vere v Kristusa z mečem odsekali glavo.
Sv. Ambrož je v govoru njej na čast zapisal: »Stopila je pred krvnika, molila in sklonila tilnik. Navzoči so lahko videli, kako se je krvnik tresel, kot bi bil on sam obsojenec, kako se je tresla roka rablju, kako mu je prebledel obraz iz strahu pred nepoznano nevarnostjo. Sama deklica ni kazala nobenega strahu.«
Pokopali so jo v rimskih katakombah ob Nomentanski cesti, ki še danes nosijo ime Nežine katakombe. Nad njenim grobom je dala Konstancija, hči cesarja Konstantina, že v 4. stoletju postaviti cerkev sv. Neže zunaj mestnega obzidja, ki so jo v poznejših letih večkrat prezidali.
Katakombe so bile dolgo pozabljene, dokler jih v 16. stoletju ni ponovno odkril dominikanski menih.
Ljudje so občudovali Nežin pogum pri komaj trinajstih letih. Čeprav je bila še zelo mlada, je bila duhovno zrela in se zavedala svojih večnih vrednot. Izročilo pravi, da se je osem dni po svojem koncu prikazala staršem z jagnjem v roki in jih potolažila z veliko slavo, ki si jo je zaslužila s svojo mučeniško smrtjo. Njeno češčenje se je hitro razširilo, njeno ime se nahaja v rimskem kanonu.
Njeno ime Agnes razlagajo iz lat. besede agnus, ki pomeni “jagnje”, ki ima pri kristjanih simboličen pomen.
Čeprav se je Nežina zgodba skozi stoletja prepletla z legendami, pa zgodnje in zanesljivo poročilo navaja, da je bila temeljna krepost njenega kratkega življenja čistost. Sv. Neža je tako zavetnica deviške čistosti; devic, zaročencev, vrtnarjev, otrok, žrtev posilstva, živali (zlasti ovac), pastirjev. Kmetje so Neži zaupali tudi kure, kar kaže pregovor Sveta Neža kuram rit odveže.
Najpogosteje je upodobljena kot dolgolaso mlado dekle. Ob sebi ima palmo (simbol mučeništva) in jagnje, ki je lahko tudi v njenem naročju. Jagnje zato, ker je ime Agnes sorodno latinski besedi agnus – jagnje. To jo v njeni ponižnosti, čistosti in nedolžnosti na poseben način povezuje z Jezusom, ki je Jagnje Božje. Manj pogosto pa je upodobljena kot mučenka na grmadi.
Pomenljiv običaj ob njenem godu
Bistvo Nežine čistosti se ohranja tudi v srcu škofovske službe. Na praznik sv. Neže namreč v rimsko baziliko, ki je zgrajena nad njenim grobom, prinesejo dva jagenjčka. Iz njune volne pozneje stkejo palije (ozke ovratne trakove), ki jih papež blagoslovi na praznik apostolov Petra in Pavla.
Prejmejo jih novoimenovani nadškofje kot znamenje njihovega občestva s papežem. Pri blagoslovni molitvi palijev papež metropolite opozarja, da morajo biti pastirji, posnemovalci Jezusa, dobrega pastirja, ki je ovco, ki se je izgubila, prinesel nazaj v čredo in je za svoje ovce tudi dal življenje. Dejstvo, da je palij stkan iz volne jagnjet, ima poseben pomen. Med drugim ga je pojasnil papež Benedikt XVI. 29. junija leta 2011 je novim metropolitom dejal, da nas to dejstvo spominja na Kristusa, ki je iz ljubezni do nas sam postal jagnje. Podal se je v gore in puščave, kjer se je njegovo jagnje, človeštvo, izgubilo. To jagnje je vzel na svoje rame in ga prinesel domov. »Kot pastirji, ki mu služimo, moramo tudi mi nositi druge, jih vzeti na svoja ramena in jih prinesti h Kristusu«, je novim metropolitom, dejal Benedikt XVI.
Po blagoslovu palije shranijo v pozlačeno bronasto skrinjico na grobu sv. Petra in Pavla in jih delijo na novo imenovanim nadškofom.
Molitev ob godu svete Neže:
Molimo
Vsemogočni Bog, slabotne v očeh tega sveta si izbiraš,
da ponižaš mogočne.
Ko obhajamo god svete mučenke Neže, nam daj,
da jo bomo posnemali v neomajni veri. Amen
Dve najbolj znani cerkvi, posvečeni Sveti Neži v Rimu sta:
Sant’Agnese in Agone – stoji na rimskem trgu Piazza Navona, kjer je po tradiciji doživela mučeništvo.
Sant’Agnese fuori le mura – zgrajena je nad njenim grobom ob starodavni ulici Nomentana. Tam so tudi katakombe, kjer je bila prvotno pokopana.
Viri:
https://www.druzina.si/clanek/goduje-najstniska-mucenka-sv-neza
https://portal.pridi.com/dogodek/sv-neza-kot-jagnje-v-zakol/
https://marija.si/novice/2020-1-21/1571/
https://katoliska-cerkev.si/god-sv-neze-agnes-in-blagoslov-jagnjet2024
https://www.druzina.si/clanek/agnes-neza-janja
več o paliju, ki ga je dobil tudi naš nadškof in metropolit, msgr. Stanislav Zore (podelil mu ga je apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz: https://www.druzina.si/clanek/novi-paliji-za-nove-metropolite in
https://nadskofija-ljubljana.si/poldelitev-palija-nadskofu-zoretu-v-ljubljanski-stolnici/
https://www.santodelgiorno.it/sant-agnese/
https://www.tripadvisor.it/Attraction_Review-g187791-d246198-Reviews-Sant_Agnese_fuori_le_Mura-Rome_Lazio.html/
https://www.avventureovunque.it/santagnese-mausoleo-santa-costanza/
Pripravili: Katja Podobnik in Tatjana Melink
