Utrinki delovanja območne Karitas Tolmin
Na spletni strani Slovenske Karitas so na naslovni strani zapisani ti stavki:
POTI DO SRCA” so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, kjer prostovoljci delijo svoj čas, energijo in prijaznost. S svojo prisotnostjo in pomočjo pri zagotavljanju hrane, oblačil, plačilu položnic prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki se soočajo s težavami, ter jim vračajo dostojanstvo in zaupanje vase. Vsaka gesta, pa naj bo še tako majhna, kot je topel objem, nasmeh ali prijazna beseda, lahko pomeni neizmerno veliko. Karitas preko prostovoljcev in sodelavcev dokazuje, da poti do srca niso nikoli preveč dolge ali pretežke, ko jih vodi želja pomagati in biti tam za sočloveka v stiski. To so poti, ki prinašajo žarke upanja družinam v stiski.
Prostovoljci na različne načine iščejo poti, da opazijo človeka v stiski, zaznajo stiske v domačem okolju in predvsem najdejo načine, kako človeku dati občutek, da ni pozabljen in da njegova bolečina ni nevidna. Pomoč je lahko v obliki konkretnih dejanj, kot so materialna podpora, ali pa preprosto v obliki prostovoljca, ki posluša in daje upanje. Prostovoljci s svojo predanostjo in sočutjem gradijo mostove do src ljudi, ki potrebujejo podporo in upanje.
Tudi naša območna Karitas Tolmin šteje okrog dvajset prostovoljcev, ki se trudijo po svojih najboljših močeh. Mimica, Darinka, Darja…. ves čas razmišljajo in načrtujejo, kako najti pot do srca tistih, ki potrebujejo pomoč. Kako prižgati iskrice v očeh tistih, ki so jim razne stiske upihnile svečko upanja. Kako povezati in okrepiti srečanja med starejšimi. Skupaj z domačimi duhovniki se trudijo, da bi bila Karitas v našem kraju tista institucija, kjer lahko vsakdo najde svoje mesto, bodisi kot njihov prostovoljec, kot uporabnik določene pomoči, ali kot nekdo, ki se odzove na povabilo druženja starejših. Prav za ta druženja bi si želeli, da so bolj obiskovana. Začnejo se s sveto mašo, ki je za vsakega človeka največje zastonjsko darilo, saj se pri njej sam Gospod daruje za nas. Druženja se nadaljujejo v dvorani s programom in pogostitvijo.
Včasih se ljudje niti ne zavedamo, da nam nekaj manjka, da nas nekaj teži. Lahko je to zgolj osamljenost, pomankanje socialnih stikov in vendar ta stiska ni lahka. Velikokrat je dovolj že nekoga poslušati, mu nameniti prijazno besedo ali topel pogled in mu s tem dati vedeti, da ni osamljen, da so okrog njega ljudje, ki si prav tako želijo, da jim nekdo prisluhne, jih razume in si zanje vzame trenutek svojega časa. Skupna druženja so idealna priložnost za povezovanje in krepitev odnosov.
Katja Podobnik
V nadaljevanju prispevka je objavljenih nekaj dogodkov, ki so se razvrstili v preteklem mesecu.
Delavnica Odtisi mojih stopinj
Sodelavke Tolminske območne Karitas smo so se 7. novembra zbrale v župnijskem domu v Tolminu na delavnici z mag. Martinom Liscem, uveljavljenim certificiranim psihoterapevtom, ustanoviteljem Inštituta stopinje in še mnogo več. Udeleženkam je približal idejo logoterapije, zdravljenja z odkrivanjem življenjskega smisla, katere utemeljitelj je Viktor Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater (1905-1997). Skozi življenje puščamo odtise, odtise svojih stopinj. Zaznamuje jih vse mogoče, tako so tudi ustanoviteljeve posledica grozot druge svetovne vojne in časa, preživetega v koncentracijskem taborišču. V večino situacij je bil pahnjen, kot radi rečemo, ne po svoji krivdi…in je moral hoditi…in je rasel. Bistvo, ki nam ga sporoča, je, da človek preživi v še tako težki situaciji v življenju, če v njej dobi smisel. Vsaka odločitev ima neke posledice. Izziv predstavljajo stvari, ki jih nismo izbrali sami, vplivajo pa na naše življenje. Življenje ni nekaj, ampak priložnost za nekaj. Skozi izzive, ki nam jih postavlja življenje, se bogatimo in plemenitimo. Pomembno je, da svoje bogate pridelke delimo z drugimi. Trenirati moramo ponižnost in hvaležnost, pogosto spregledani človeški vrlini. Tudi odpuščanje je zelo pomembno, je ljubezen do samega sebe. Omogoča, da lahko hodimo, da gremo naprej. In res je, »držati« povzroča večjo bolečino kot »spustiti«. Preteklega dogodka ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo pogled nanj. Ko stojimo, pazimo, da ne pademo. Pomembno je ohranjanje duševnega zdravja. Tu nam pripomorejo molitev, delo, razvedrilo, meditacija, zdrav življenjski slog, dobrodelnost, gojenje dobrih medosebnih odnosov in še veliko bi lahko našteli. Večina gorja se poraja iz slabih odnosov. Hoditi moramo za smislom. Vedno je treba nekaj dodajati, da pridemo do smisla. Vest je organ smisla. V moči vrednot ljudje ravnamo drugače, pozitivno, se pomikamo v smeri dobrega, ustvarjamo (dajemo), doživljamo (dobivamo), zavzemamo stališča (sprejemamo). Spreminjajmo, brez spreminjanja ni spremembe. Ne spotikajmo se na stopnicah, ne udarjajmo z glavo ob zid, stopimo čez…osvobodimo se. Hvala predavatelju za vse podeljeno.
Prispevek je pripravila Mirjam Hvala.
Dobrodelni koncert prizadetim v poplavah v BIH
Tolminska območna Karitas je na pobudo gospe Dorice Dakskobler v petek, 15. 11.2024, organizirala dobrodelni koncert v dvorani ŠC Tolmin. Uvodoma je zbrane nagovoril gospod Franc Kavčič, predsednik Tolminske območne Karitas. Pod vodstvom gospe Barbare Kovačič sta nastopila otroški in mladinski zbor OŠ Tolmin. Zapel nam je tudi oktet Suha iz avstrijske Koroške. Program je povezovala gospa Špela Mrak, pri tehnični izvedbi sta pomagala Primož Hvala in Marko Leban. Članice Karitas so prispevale pecivo za dobrodelni bazar. Dvorana je bila polna, uživali smo v ubranem petju nastopajočih. Zbrana denarna sredstva se je v celoti namenilo prizadetim v poplavah v BIH.
Zahvaljujemo se vsem, ki so koncert omogočili in pripomogli k njegovi izvedbi.
Prispevek je pripravila Mimica Grižnik.
Sveta maša na Ponikvi in dobrodelni koncert Klic dobrote
Karitas se trudi biti posredovalka božje ljubezni predvsem tistim, ki jim ugaša upanje, ker so v materialni stiski, so bolni ali osamljeni. Samo Gospod pozna vse bolečine.
Letošnje geslo POTI DO SRCA nagovarja vse nas. Lahko je pot srca sočutno poslušanje, molitev ali samo bližina.
V tednu od 25.11. do 1.12 smo se sodelavci Karitas res trudili na raznih področjih.
27.11. se je naša Območna Karitas udeležila svete maše v Slomškovi cerkvi na Ponikvi, kjer smo prosili za pomoč za pot naprej in za zvestobo poklicanosti.
Zbrani smo se iz vseh koncev Slovenije tako, da je bila čudovita baročna cerkev premajhna. Nagovoril nas je in se nam zahvalil nadškof g. Alojzij Cvikl. V duhu letošnjega gesla Poti do srca je poudaril, da pred Bogom ne šteje le materialen dar, pač pa pred Bogom šteje, če smo sposobni izstopiti iz sebe in se podati na pot k bližnjemu. "V ljubezni ne gre le za besede, temveč vedno gre za konkretna dejanja.
Obiskali smo tudi spominski park Teharje, kjer smo molili za vse pokojne, ki tam počivajo.
Dan smo končali z dobrodelnim koncertom KLIC DOBROTE, ki se je odvijal v dvorani Golovec v Celju.
Prispevek je pripravila Mirjam Marinič.
Obisk v Domu upokojencev v Tolminu v Tednu Karitas.
V tednu Karitasa smo se sodelavke Župnijske Karitas Tolmin odpravile na obisk v Dom upokojencev. To je bila sreda 4. decembra. Želele smo prisluhniti prebivalcem doma, jim podariti nekaj svojega časa in jih razveseliti z majhno pozornostjo.
Po dve in dve smo se napotile po nadstropjih. Z osebjem doma je bilo vse zmenjeno, za oskrbovance pa je bilo presenečenje. Nekateri so nas začudeno pogledali, drugi takoj prepoznali. Vsi pa so bili obiska zelo veseli. Mnogi so se želeli dolgo pogovarjati. Zaupali so nam svoje težke in lepe trenutke, stisko in upanje. Vsakemu smo izročile par čokoladnih bombonov in božično voščilnico s podpisi domačih duhovnikov. Radi so prisluhnili besedilu iz Lukovega evangelija, ki pravi, da se nam je rodil Odrešenik.
Čeprav smo šele na začetku adventa, je naše srce zahrepenelo po Jezusovem prihodu prav prek ljudi, ki so nemočni, mnogi nepokretni in slabotni. Na njihovem obrazu je bilo veselje, ki ga je težko razložiti. Vsak človek potrebuje ob sebi nekoga, ki ga razume in mu prisluhne. Obogatene z vsem, kar smo slišale in videle, smo se po dobrih dveh urah poslovile. Skoraj bi nam zmanjkalo časa, saj so nekateri že odhajali na večerjo.
Srečale smo se z našimi župljani, ki smo jih morda ne tako dolgo nazaj pozdravljali pri maši, pa tudi s tistimi, ki so bolj od daleč. Vsekakor, imele smo lepo popoldne in upamo, da smo s svojo prisotnostjo zgradile mostove do src ljudi, ki svojo starost preživljajo v domu in se včasih počutijo pozabljene. Verjamemo, da smo jim prinesle novo luč in upanje.
Obiski najstarejših potekajo tudi po domovih v mestu Tolmin in po vaseh.
Bogu hvala za vse!
Nada Leban
