Zahvalna nedelja 2024

Uvod v sveto mašo

Hvala za vsako dobro jutro,

hvala za vse življenja dni.

S to pesmijo pojemo hvalo, tebi Gospod. V ta zahvalni dan vstopamo skozi LJUBEZEN. Skozi zapoved, ki jo je Jezus postavil na prvo mesto. V tej ljubezni je skrita hvaležnost:

- za ta trenutek, ko smo skupaj povezani v veliko družino,

- hvaležnost za vsakega od nas, za našo enkratnost in neponovljivost,

- za vse kar smo in kar imamo,

- za neštete dobrine, materialne in duhovne,

- tudi za vse preizkušnje, ki nas krepijo in povezujejo, če Jezusovo največjo zapoved vzamemo  zares.             

S to zapovedjo Jezus danes, kot tudi vsak dan posebej trka na naše srce. Ali znam reči besedico HVALA:

- svojemu možu, ženi, otroku, prijatelju, znancu ali neznancu, ki mi je naredil nekaj lepega,

- zdravstvenemu osebju, gasilcem, reševalcem, trgovki, čistilki, duhovniku in nešteto drugim, ki skrbijo, da nam je dobro?

Drobna besedica HVALA vedno odpira nove poti in srce ovije z veseljem.

(Marja Benedejčič)
 

V pridigi nas je g. župnik nagovoril, da sta za nami dva zelo pomembna dneva v letu. To sta Dan vseh svetih in Vernih duš dan. Ta dva dneva sta priložnost, da se poglobimo v nevidni duhovni svet. Največje, najgloblje in najlepše stvari se dogajajo v človekovi notranjosti in so sestavni del nevidnega, duhovnega sveta. Na meni je, ali bom z njim živel, ga sprejel ali pa ga bom pahnil na stran, ga  odslovil iz mojega življenja in razmišljanja.

Takoj za tema dvema dnevoma letos obhajamo zahvalno nedeljo. To je tisti dan v letu, ko zavestno prebudimo v srcu hvaležnost za vse kar smo in kar imamo. Maši pravimo evharistija, kar pomeni zahvala. V eni od mašnih daritev, ki ji rečemo hvalospev, vsak dan molimo: »Zahvalimo se Gospodu, ker je dober.« Odgovor pa se glasi: »Spodobi se in pravično je.« Ta hvalospev izrečemo pri vseh evharistijah od krstnih, pogrebnih, slovesnih do spravnih. Vse kar prejemamo je dar od Očeta, zato vsak hvaležen človek moli: »Gospod hvala da sem. Hvala, da živim, pa čeprav večkrat ne vidim smisla. Hvala za zdravje, čeprav sem veliko po bolnišnicah. Hvala za naš dom, za družino, za odnose z vsemi ljudmi. Hvala, da se lahko učim. Hvala za prijatelje, hvala za vse. Imam, pa bi lahko ne imel.

Po sedmih zakramentih nam Cerkev posreduje tok Božje milosti. Nič drugega nam ni potrebno kot, da odpremo srce in zajamemo to milost. Vse kar imamo nam je podarjeno. Lahko bi tega ne imeli. Kaj smo in kaj imamo se zavemo šele takrat, ko izgubljamo. Hvala ti Gospod za vse, od najmanjšega fižola do toplega doma; od prve do zadnje minute vsakega dneva; od človeka, ki nam je blizu, do tistega, ki nam bogati življenje na drugačen način. Gospod, iskrena hvala.

Z držo zahvale pa je močno povezana tudi drža darovanja, kajti hvaležen človek je darežljiv človek. Hvaležnost, darežljivost in veselje gredo z roko v roki. Hvaležnosti ni nikoli preveč, tako kot ne vere, upanja in ljubezni. Pri darovanju pa je pomemben namen. Pravi namen je ljubezen do bližnjega na kar nas spomni današnji evangelij. Ljubezen do bližnjega se rojeva iz ljubezni do sebe, obe pa iz ljubezni do Boga. Razlog za to je najprej ljubezen Boga do mene. Bog sam mi je povedal, da me ima rad, da sem mu dragocen, zame je šel na križ. Kakšen dokaz za Njegovo ljubezen še potrebujem? Oče mi z mnogimi dejanji kaže, da sem mu dragocen in da me ima rad. Včasih se nam porodi dvom, zakaj me potem ne usliši, saj tolikokrat ostajam neuslišan. Tako kot vsak starš desetletnemu otroku z razlogom ne kupi avta, tudi Oče z razlogom ne usliši vsake moje prošnje. Oče ima zame pripravljenih veliko darov in prejel jih bom, ko jih bom lahko prejel, ko jih bom zmogel prejeti, ko dozorim.

Ko bom prestopil prag večnosti, bom videl, kaj vse je imel Oče pripravljeno zame v življenju. Zato že danes pojmo Bogu hvala.

Uvod v Oče naš

Nebeški Oče, ti si večna ljubezen; tvoja vsemogočnost, modrost in zvesta, skrbna očetovska dobrota je neizmerna, tvoja ljubezen in usmiljenje neskončna, tvoja milost neizčrpna. Vsak dan nas obdarjaš z bogatimi darovi, vsak dan se ti hočemo zahvaljevati. Od tebe pride vse dobro. Naša hvala, združena s hvalo vseh svetih angelov in svetnikov, naj se nikoli ne konča, zato molimo Oče naš...

(Franica Dobravec)

Po zahvalni pesmi se je gospod župnik ob koncu svete evharistije zahvalil vaščanom iz Dolj in Gaberij, ki so poskrbeli za simbolično okrasitev oltarja in obilne darove s katerimi so napolnili župnijsko shrambo. Prav tako se je zahvalil vsem, ki tekom celega leta kakorkoli pomagajo, da naša župnija živi. Posebna zahvala gre župljanom, ki svoje molitve, križe življenja, bolezni in stiske darujejo za Cerkev. Na vse kliče Božjega blagoslova.

Sledila je še pol urna molitev žena in deklet, pri kateri smo se Očetu s Frančiškovo Hvalnico stvarstvu, zahvali za vse kar po njem imamo in prejemamo. Z molitvijo smo se Očetu zahvalili tudi za mir. Mnogo ljudi in družin namreč vsak dan trepeta za svoja življenja in življenja svojih bližnjih. Mnogo otrok bi se želelo brezskrbno igrati, želijo si samo dan preživet brez strahu, dan v brezskrbnem ljubečem objemu  svojih staršev. Pa tega nimajo. Molili smo za vse te ljudi, pa tudi za mir v naših dušah. Gospodu smo se zahvali  za naša življenja, za starše, ki so nas s krstom pridružili vesoljni Cerkvi in nas krščansko vzgajali. Očetu smo se zahvalili, ker osvetljuje našo pot, ker nam je dal svojega Sina, ki nam ob padcih ponuja roko, nas dviguje in opogumlja. Še več, za nas je prehodil križev pot, prehodil je pot trpljenja, pot padcev, zasramovanja in za nas postal daritveno jagnje. Vse to iz ljubezni do nas. Očetu smo se zahvalili tudi za nebeško Mater, ki je naša priprošnjica in vzornica. Izbrana je bila za Mater Božjega Sina in vendar ji življenje ni prizanašalo. Koliko bojazni je prestala ta žena, koliko solz pretočila, kolikokrat je bilo njeno srce ranjeno in vendar je popolnoma zaupala Božji roki in v Gospodu našla vso moč in tolažbo. Danes je prav ona tolažba vsem nam, prav ona razume vse stiske in tegobe tega človeštva, prav ona je posrednica in priprošnjica pri svojem Sinu. Z vso hvaležnostjo smo se ji zahvalili s pesmijo in molitvijo. Očetu smo se z molitvijo zahvalili tudi za vse tri naše duhovnike, ki se zelo trudijo, da imamo živo in dejavno župnijo, kjer vsakdo lahko najde svoje mesto zase. Postalo nam je samoumevno, da imamo vsak dan sveto evharistijo, da imamo veliko možnosti za zakrament sprave, da je v naši župniji tolikokrat izpostavljeno Najsvetejše in vendar to ni samoumevno. 

Spomnili smo se tudi vseh svetih in se Očetu zahvalili, da nam je po preprostih ljudeh pokazal pot v nebo. Dal nam je krstne in vaške zavetnike, ki bedijo nad nami in so naši priprošnjiki. Mi pa tolikokrat pozabljamo nanje. Očetu smo priporočili tudi vse naše sorodnike, prijatelje in vse ljudi iz naše župnije, ki še čakajo na Očetovo usmiljenje in ga prosili naj bo milostljiv do njih, še posebej do tistih duš, ki so zapuščene in se nanje nihče ne spomni. Po molitvi je sledil še blagoslov z Najsvetejšim. 

Hvala ti Gospod, da si nas poklical in smo lahko bili skupaj s celotno vesoljno Cerkvijo zbrani ob tvoji oltarni mizi pri sveti evharistiji in molitvi po njej. Najmanj kar lahko v zahvalo za vso tvojo dobroto, za tvoje usmiljenje in odpuščanje naredimo je to, da se odzovemo tvojemu povabili k sveti evharistiji, k molitvam in raznim skupinam, ki delujejo v naši župniji. Hvala tudi vsem našim duhovnikom, ki skrbijo za naše duše - templje Svetega Duha, da bi mi lahko imeli življenje v polnosti. Jezus sam nam namreč pravi: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn10,7-10). Od nas samih pa je odvisno koliko črpamo od tega, kar prejemamo.

prispevek je pripravila Katja Podobnik

foto: Katja Podobnik