Romanje v Medžugorje 4 dan

Za cerkvijo se razprostira kamnita pot, ki vodi mimo postaj svetlega dela Rožnega venca. Po zadnji postaji, na posebnem mestu stoji kip vstalega Kristusa.

KIP VSTALEGA KRISTUSA

Vsak, ki je obiskal Medžugorje, je zagotovo postal tudi pri šestmetrskem kipu Vstalega Kristusa, ki mu iz desnega kolena že od leta 2001 kaplja prozorna tekočina. Približno ena kaplja na minuto. Mnogi pravijo, da so to Kristusove solze. Nekateri jih brišejo v robčke in nosijo svojim dragim, drugi se z njimi pokrižajo, prav vsi pa ob njih molijo in zaupajo. Bronasti kip je delo slovenskega umetnika Andreja Ajdiča, ki o Kristusovih solzah pravi: "Tudi sam sem presenečen in nimam razlage, da se je to zgodilo prav mojemu kipu."

Profesor Giulio Fanti, učitelj toplotnih in mehanskih meritev z Univerze v Padovi (Italija), je opazoval in proučil ta primer. Pravi, da je "tekočina, ki izhaja iz skulpture, 99 odstotkov vode in vsebuje sledove kalcija, bakra, železa, kalija, magnezija, natrija, žvepla in cinka. Približno polovica skulpture je v notranjosti votla, in ker se na bronu pojavljajo različne mikro razpoke, je smiselno domnevati, da je kapljanje posledica kondenzacije, povezane z izmenjavo zraka. Toda pojav očitno predstavlja tudi zelo edinstvene elemente, saj po izračunih iz kipa izteče liter vode na dan, kar je približno 33-krat večja količina, kot bi jo lahko pričakovali pri običajni kondenzaciji. Nerazložljivo, tudi če upoštevamo 100-odstotno vlažnost zraka.

V nedeljo smo se udeležili jutranje svete maše in se po njej odpravili proti domu. Pot je bila sicer dolga in hkrati prekratka za poglabljanje vseh vtisov, ki smo jih doživeli v Medžugorju ter za molitev, petje in ogled filma Misijonar.

Vsi smo romarji na tem svetu in ni človeka, ki bi si na tej poti ne želel miru in prave krščanske ljubezni, kar pa zahteva od vsakega izmed nas, da se za to trudi in prizadeva.. Prav romanja so tista, ki nas lahko globlje povežejo z Očetom, nas utrdijo v veri in nas utrjujejo v spoznanju kako dober in usmiljen je Gospod. 

Ob vseh besedah g. župnika tako na Križevac kot na Crnico, ni več kaj dodati. Lahko zaključim samo z besedami Bogu hvala za tako bogato duhovno vodenje.  Naj dobri Oče g. župniku nakloni še veliko moči, da bomo takega sejanja božje besede in ljubezni v naša srca še velikokrat deležni. Verjamem, da bodo obrodila bogate sadove, čeprav morda ne takoj. Tudi vrt potrebuje svoj čas, da ozeleni, tako  tudi naša srca potrebujejo čas, da te besede dojamejo, da začutijo potrebo po Božji bližini, da v življenju zahrepenijo po boljšem in ne samo dobrem, predvsem pa, da Gospodu rečejo: »Tukaj sem, kaj želiš, da danes storim zate?«

Naj bodo naše misli, besede in dejanja take, da bo naš Oče nad nami rekel: »To je moja ljubljena hči/ to je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.«

Prispevek je pripravila Katja Podobnik

Foto Katja Podobnik, Tatjana Melink

Viri:

https://si.aleteia.org/2023/05/18/iz-kipa-vstalega-v-medzugorju-kaplja-tekocina

https://hr.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEevac_(Me%C4%91ugorje)

https://www.medjugorje-info.com/krizevac/krizevac

https://www.marijanskizavjet.hr/krizevac-brdo-ukazanja-plavi-kriz/