Vnesite vaš naslov

ADVENT – čas pričakovanja, upanja in hrepenenja. Čas budnosti, pozornosti, vere in zaupanja.

Par otrok je prišlo k pletenju adventnih venčkov. Bilo nam je lepo to sobotno jutro pred prvo adventno nedeljo. V molitvenem kotičku smo se zbrali in zapeli pesmico Adventni venec spletamo, na Božič se pripravljamo. Srce je naše mehki mah za Božje Dete v jaslicah.

Zmolili smo jutranjo molitev in pogovor je stekel o tem, koga pravzaprav čakamo in kako nam bo adventni venec pri tem pomagal.

Je okrogle oblike, kar nas spominja, da je Božja ljubezen neskončna. Krog nima začetka in ne konca.

Zelena barva nas spominja na življenje. Spomladi nam nežno zelene barve narave govorijo, da se vse prebuja v novo življenje.

Vijola sveče se lepo skladajo z barvo mašnikovega plašča v adventu in z barvo prtov. To je barva pričakovanja, barva pred praznikom, na katerega se resno pripravljamo.

Štiri sveče pomenijo štiri adventne nedelje. Ob dveh mislimo na Jezusov prvi prihod na ta svet, ko se je rodil kot dojenček mami Mariji. Drugi dve pa nam kažeta na Jezusov drugi prihod v slavi.

Katehistinja Nadja in kaplan Blaž sta spodbujala otroke k premišljevanju in res lepo so sodelovali.

Na adventnem vencu, ki je bil vnaprej pripravljen, smo kar prižgali prvo svečko in zapeli pesem Prva svečka zagorela nam na vencu je lepo, vsemu svetu zdaj prepeva, kmalu Jezus rojen bo.

Potem pa smo končno začeli ustvarjati. Obročke smo obdali z zelenjem, mahom, okraski in svečkami. Kar lepo nam je šlo od rok. Otroci so dobili spodbudo, da bodo doma naredili še enega za nono ali pa še več, za koga drugega. Ob njem bomo radi molili.

Kaplan Blaž je oblekel albo. Iz knjige je prebral Božjo besedo in blagoslovno molitev. Tudi na sebi smo občutili kapljice blagoslovljene vode in ob tem Božje bližine.

Jezus, hvala, da si nam podaril ta čas.

Skupaj z Marijo želimo hoditi skozi adventni čas in čakati na tvoj rojstni dan.

Tisti, ki ste naredili adventne vence doma, se prav tako zahvalite za milostni čas adventa, ki nas vodi do Božiča. 

PESEM O ČAKANJU (Gregor Čušin)

Naše življenje je samo čakanje,
čakaš kosilo in čakaš večerjo,
čakaš soboto in čakaš nedeljo.
In če je torek, čakaš na sredo.
Kadar si žalosten, čakaš besedo,
ki potolaži te in te poboža.
Čakaš, da zrasla na vrtu bo roža,
ki si posadil jo lansko pomlad.
Čakaš nekoga, ki imel te bo rad.

Čakaš na mamo, da pride iz službe.
Čakaš samoto, ko ni ti do družbe.
Čakaš začetek in čakaš, da mine.
Čakaš na zvezdni utrinek, ki šine
ob enajstih in dvajset čez nočno nebo.
Čakaš, da bolje bo, ko je težko
in boš, kot prej si bil, znova vesel.
Čakaš nekoga, ki te bo objel.

Čakaš, in čakanje včasih se vleče.
Zato v adventu prižigamo sveče,
da je naenkrat v vseh hišah svetlo,
da je naenkrat v vseh srcih toplo.
Čakanje zraste v pričakovanje
in v resničnost zrastejo sanje,
ko se rodi za vse: zate in zame,
Ta, ki te rad ima in te objame.

Blagoslovljen adventni čas!

Prispevek je pripravila: Nada Leban