Sveta maša za mir

V nedeljo, 12.11.2023 je bila v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Tolminu, darovana sveta maša za mir. Ob začetku svete maše je gospod župnik Damijan Bajec pozdravil goste ekscelenco dr. Krzysztofa Olendzkega veleposlanika republike Poljske v Sloveniji in ekscelenco gospoda Andrija Tarana veleposlanika Ukrajine v republiki Sloveniji in jima izrekel dobrodošlico. Prav tako je pozdravil podžupana Občine Tolmin gospoda Otona Bratuža.

Gospod župnik je poudaril, da smo se pri tej sveti maši zbrali, da bi molili za mir v svetu. Kako dragocen je mir lahko vedo le tisti, ki so ga izgubili. Hrepenijo po njem. Zato nas povabi, da skupaj z njimi prosimo Gospoda Očeta za pomoč.

Med pridigo nas je gospod župnik spomnil na 11.november, ki je uradni datum konca prve svetovne vojne. Že nekaj let ob tem dnevu obhajamo v Javorci, v cerkvi zgrajeni med prvo svetovno vojno, sveto mašo za mir v svetu. Letos je bila ta sv. maša zaradi posledic plazov prestavljena v župnijsko cerkev.

Veliko število vojakov je bilo odtrganih od doma in domačih, ne zato ker bi to sami hoteli, ampak niso imeli druge možnosti. Mnogi so tam ostali, pretrgana so bila mlada življenja. In vendar to ni bila zadnja vojna, sledila ji je druga. Verjamemo, da je bila zadnja. Glede na trenutne razmere v svetu, pa sam papež Frančišek naproša vse ljudi sveta k molitvi in postu za mir. Tudi sama Mati Božja nas v svojih sporočilih v Medžugorju k temu poziva in pravi, da je mir na veliki preizkušnji. Upanje za mir ostaja, če se bomo temu povabilu odzvali in ga ne zanemarili. Posamezniki svetovnih problemov in potreb ne moremo rešiti, skupaj pa smo lahko močni in lahko vplivamo na usodo sveta po poti miru in pravičnosti. Prav zaradi tega ne smemo izgubiti zaupanja v moči molitve in posta, ko govorimo o miru v svetu. Nikoli ne smemo reči, da se nas to ne tiče, da to ni naš problem, ker je v naši domovini še mir. Bolj kot si mi mislimo, pa je to problem vsega sveta. Ne glejmo samo nase, samo na svojo domovino in sedanjost. Zazrimo se v prihodnost in v svet okrog sebe. Koliko mladih mož in fantov si želi živeti v miru, v svojih družinah, želijo si vzgajati svoje otroke, skrbeti za naravo in stvarstvo. Nikakor si ne želijo umirati na bojiščih, spremljati svoj narod, ki zapušča državo v begu pred nasiljem. Nikakor si ne želijo gledati otrok, ki trpijo, umirajočih okrog sebe. Gospod župnik nas nagovori, naj sprejmemo odgovornost za mir, dodamo svoj kamenček v mozaik za mir v svetu. Papež je pred kratkim pozival svet, da je že toliko ljudi umrlo, naj se ne preliva več krivi ne v Sveti deželi, ne v Ukrajini, ne nikjer drugje. Molitev je krotka in sveta sila za zoperstavljanje sovraštva, terorizma in vojne. Upajmo in molimo, kajti Bog je tisti, ki vodi zgodovino. Naj orožje utihne in se k njemu sliši klic ubogih v miru. Vojna ne reši nobenega problema, ampak seje le smrt, sovraštvo in maščevanje. Vojna tudi izbriše prihodnost vsem padlim in njihovim potomcem, ki jih nikoli ni bilo in ne bo.

Gospod župnik se dotakne tudi Božje besede in sporočila, ki ga daje Jezus v  zgodbi o pametnih in nespametnih devicah. Jezus nam svetuje, naj se potrudimo, naj bomo čuječi, da ne zavozimo svojega življenja. Prevelika je cena, ki jo mora plačati človek, če svojeglavo trmari na napačnih bogovih, če ga napuh prepriča v to, da bo zmogel svoje življenje sam rešiti in pripeljati do želenega cilja. Nasproti temu pa je ponižnost, ki me vabi, da prisluhnem Božji besedi in glasu vesti, glasu Boga, ter tako s trudom in naporom polnim posodico z oljem, da svetilka ne bo ugasnila na poti življenja. Ta posodica z oljem se polni celo življenje z dobroto, s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja, z vsem prizadevanjem in delom za mir. Celo sam Gospod tistim, ki bodo delali za mir pravi, da bodo imenovani božji otroci. Jezus blagruje vse tiste, ki delajo za mir. Molitev in post, sta gotovo dva vira zbiranja olja v posodicah, kar mi bo prišlo zelo prav za budnost in čuječnost v življenju na poti domov.

Ob koncu svete maše sta nas nagovorila oba visoka gosta. Najprej je spregovoril veleposlanik republike Poljske v Sloveniji. Zahvalil se je za to sveto daritev, ki smo jo lahko praznovali skupaj. V svojem govoru je dejal, da se vojaki borijo z orožjem, diplomati z besedo, prav vsi pa se lahko borimo z molitvijo za mir in ljubezen med ljudmi. Pred več kot sto leti so se vojaki borili na teh gorah. Poljaki in Ukrajinci so se skupaj, drug ob drugem, borili za vojno, ki ni bila njihova. Tudi danes imamo tak imperij, to je Rusija, ki napada Ukrajino. Ukrajina se ne bori samo zase, temveč za vsakega izmed nas, za naše dostojanstvo in za našo svobodo. Tukaj smo zato, da molimo za mir. Narediti moramo prav vse, da prinesemo Ukrajini zmago in mir in da se spomnimo, da so se pred stopetimi leti mladi fantje borili za svoje družine in za imperializem, ki ni bil njihov. Poljaki, Ukrajinci in Slovenci moramo danes misliti nanje in razumeti, da je na nas, da preprečimo kakršnokoli nadaljnjo vojno. Če se vprašamo kako, je odgovor, da molimo za mir. Zahvalil se je tudi za povabilo in ker je lahko molil skupaj z nami.

Veleposlanik Ukrajine se je tudi zahvalil za povabilo in rekel, da je zelo počaščen, da je lahko tukaj skupaj z nami. Pove, da smo se zbrali, da bi se spomnili žrtev iz prve svetovne vojne. Tisti, ki so se takrat borili so bili prepričani, da je to zadnja vojna, vendar se je na žalost zgodila še druga svetovna vojna. Težko si je bilo predstavljati, da bo v 21. stoletju v Evropi ponovno kruta vojna, vojna popolnoma brez smisla. Začeli so uničevati vse spomenike, cerkve in kraje. Prav vsak dan je v Ukrajini slabše, zato resnično cenijo pomoč, ki jo dobijo s sveta. Že takoj od prvega dne so jo začeli dobivati od prijateljev. Slovenija in Poljska sta bili med prvimi državami, ki sta jim priskrbeli pomoč. Resnično so hvaležni za to pomoč in vse kar naredimo za njih. Verjamejo, da vsi skupaj lahko ustavimo agresorja. Samo skupaj lahko končamo vojno. Veleposlanik pove, da je njegov zelo dober prijatelj ambasador Krištof dejal, da se Ukrajinci ne borijo samo za Ukrajino, temveč za celo Evropo, da zaustavijo tega Ruskega sovražnika. Veleposlanik doda, da so s Poljaki sosedje in so skozi to dolgo zgodovino ugotovili, da je samo en sovražnik, to je sovražnik, ki hoče izničiti njihovo pravico, da živijo v svoji državi, da živijo v miru in imajo svojo lastno kulturo. Še enkrat ponovi, da samo skupaj lahko ustavimo sovražnika in s tem vojno. Vsem nam Slovencem zaželi, da bi živeli v miru, vsem Evropejcem želi, da bi živeli v miru, svojim dobrim sosedom Poljakom želi, da bi živeli v miru. Ta vojna ni samo stvar Ukrajine, ampak vseh Evropejcev, ki želijo živeti v miru. Zato molimo za mir in upajmo, da bo te naše prošnje Bog uslišal in bo prinesel mir.

Po končani sveti maši, sta veleposlanika Poljske in Ukrajine, na Avstro Ogrskem vojaškem pokopališču na Ločah, položila venec pri osrednjem spomeniku, župnik in dekan Damijan Bajec, pa je po kratkem molitvenem obredu blagoslovil grobove tam pokopanih vojakov. Spominsko slovesnost je s priložnostnima pesmima obogatil mešani tolminski župnijski  pevski  zbor.

Prispevek je pripravila Katja Podobnik

Foto: Katja Podobnik in Silvester Gaberšček