Romanje v Medžugorje od 21.9 do 24.9.2023: prvi in drugi dan

Vožnja z avtobusom do Medžugorja je ravno prav dolga tako za družabne pogovore, kot za globoka premišljevanja o tem, zakaj sem jaz na tej poti, kaj mi vera pomeni, kaj želim v svojem življenju okrepiti in kaj spremeniti. Gospod župnik Damijan Bajec nam je skozi tri zgodbe hotel prebuditi vest o tem, kako moramo v svojih življenjih naša osebna prepričanja glede vere včasih postaviti tudi pod vprašaj, saj bo le pristno razglabljanje o tem kje sem, obrodilo več sadov. Človeško srce vedno išče Boga. Pomembno se je zavedati, da kar je Jezus delal v času svojega življenja, to dela tudi danes po rokah mnogih posvečenih ljudi. Zgodb in pričevanj o mnogih spreobrnjenjih je v Medžugorju veliko.

Jezus nam pravi: »Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo uresničujejo.«

V svojih življenjih se vedno odločamo med dobrim in boljšim, to tudi vpliva na našo srečo. Nebeško kraljestvo je nevidna duhovna resničnost. Med materialnim vidnim svetom in duhovnim nevidnim pa je velik prepad. Zato je še kako pomembno, da sledimo Marijini prošnji k spreobrnjenju in želji po molitvi Rožnega venca. Ta je izprosila že mnogo dobrega in še bo. Tudi mi smo med potjo zmolili celoten Rožni venec in peli Mariji na čast.

Mnogi med vami bi radi romali z nami, pa vam bolezen ali starost tega ni dopustila, oziroma ne dopušča. Povzela bom razmišljanja tako ob postajah Križevega pota na Križevac, kot tudi ob postajah skrivnosti Rožnega venca na poti na Crnico, da boste vsaj v besedi in sliki deležni tega, kar je bilo nam dano in omogočeno. Vse postaje so tudi med fotografijami in v mesecu oktobru kot nalašč za premišljevanje o tem, kje je moja vera, kako se uspem prepustiti Gospodu, da vodi mojo pot, da mi je zgled in pomoč.

V petek smo se zbudili v toplo in lepo jutro, kljub zelo slabim napovedim. Podali smo se na Križevac. Ob vznožju hriba je na tabli napis: »Ne moja, tvoja volja naj se zgodi.« Jezus se zaveda tega, da stopa na pot trpljenja in vendar vztraja. Mnogi svetniki, pa tudi čisto preprosti običajni ljudje, ki so šli skozi neko trpljenje ali preizkušnje, ki so bili sposobni sprejeti Gospodovo voljo, so bili deležni posebne milosti in bi zanjo še enkrat prehodili to isto pot. Gospod župnik poudari, da obstaja premagljivo trpljenje, ki smo ga dolžni premagati in tisto, ki ni premagljivo. Tam pa nam je Jezus s svojim zgledom v pomoč. Z Božjo pomočjo je vsako trpljenje nosljivo. Gospod župnik nas spodbudi naj na tej poti na Križevac, skozi postaje Križevega pota, prosimo Gospoda, da bi z Njegovo pomočjo zmogli hoditi pot, ki nam je namenjena, da bi imeli moč v premagovanju preizkušenj in bi svoje križe nosili skupaj z Njim, ki nas nikoli ne pušča samih. Pri tem je pomembno, da odpremo svoja srca Gospodu.

1 postaja: JEZUSA OBSODIJO NA SMRT

Tukaj gre za sodbo in obsodbo človeka, ki ima v rokah oblast. Jezus molči. Daje nam vedeti, da ni vseh odgovorov na vprašanja zakaj. Včasih preprosto moraš obmolkniti, ker je to edina rešitev. Brez krivic v življenju ne gre, vsak od nas jo kdaj doživi. Prav tako je veliko nerešljivih zadev v našem življenju. Prosimo Gospoda za milost, da bi se mu zmogli prepustiti, da bo On reševal namesto nas. Prav tako ne obsojajmo ljudi, ne bodimo kot pilat, temveč pustimo sodbo Bogu.

2 postaja: JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

Vsak od nas je na tem svetu z določenim namenom in poslanstvom. Človek ima zadoščenje, če počne dobre stvari. Nekatere zadeve hranijo mojo dušo, nekatere pa ne. Potrebno je to prepoznavat. Znotraj mojega poslanstva je tudi križ, ki mi je naložen. Pot križa pa je hkrati tudi pot spoznanja, je pot rasti človeka. Prinaša tudi blagoslov in notranje veselje. Veliko težav se rešuje prav po poti križa. Objemimo ga, saj nam bo prinesel tudi blagoslov, milost in svobodo.

3 postaja: JEZUS PRVIČ PADE POD KRIŽEM

Vse zlo tega sveta je pretežko tudi za Božjega Sina. Hud boj se bije na področju duhovne resničnosti med dobrim in zlim. Zato so določeni padci v našem življenju, ko se prej ali slej znajdemo na tleh zaradi teže greha. Vendar imamo Jezusa, ki nam pravi: »Poberi se in pojdi naprej.« So stvari, ki so pretežke za nas. Ni človeka, ki bi lahko sam zase skrbel v vsem, potrebujemo tako sočloveka kot Boga. V življenju je potrebno sprejeti ponižnost, do nje pa se pride samo po poti ponižanja.  Človeka pa dela ponižnega že spoznanje, da potrebuje pomoč in zanjo prosi.

4 postaja: JEZUS SREČA SVOJO MATER

Žalost je v očeh staršev, ki ne morejo pomagati otrokom, ko lahko svojega otroka samo spremljajo in ne morejo ničesar narediti. Tako tudi Marija ni mogla ničesar narediti za Jezusa, lahko je le nemo zrla. Vendar je njen topel pogled naredil za Jezusa največ, kar je lahko. Ta pogled mu je bil tolažba. Tudi mi vsi imamo v našem življenju pogled Matere Božje, ki nam daje moči, da gremo lahko po poti življenja naprej. Veliko pa lahko za svojega otroka naredimo z molitvijo Rožnega venca.

5 postaja: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ

Nikogar ni, ki bi Jezusu pomagal, čisto sam je nesel težo križa. Svetopisemsko vprašanje se glasi: »Čemu smo na svetu?« Odgovor pa je: »Da bi naredili čim več dobrega in prišli v nebesa.« To ne pomeni, da delamo dobro samo tistim, katerim nam ustreza. Tudi ni vsaka dobrota za Boga, lahko je le za mojo dušo. Bog potrebuje oziroma bo potreboval mojo pomoč tam, kjer bo on hotel, ne kjer jaz mislim, da je prav. Tudi za to moramo biti odprti Gospodu, da bi na pravem mestu delali dobro. Včasih me bo potreboval, ko bom imel najmanj časa, ko bom utrujen in brez volje. Takrat bo nekdo potrkal na moja vrata, ker bo rabil pogovor ali pomoč. Gospod sam ga bo usmeril na moja vrata.

6 postaja: VERONIKA OBRIŠE JEZUSU POTNI OBRAZ

Na svetu so Simoni in Veronike namenjeni tudi nam. Srečevali jih bomo skozi življenje. Včasih sem jaz tisti, ki potrebujem pomoč, včasih pa sem poklican, da jo nudim drugemu. Vsak kdor se razdaja, ne ostane brez milosti. Zato se moram v svojem življenju truditi, da na tej poti nisem samo nemi opazovalec.

7 postaja: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

Jezus je drugič na tleh pod težo greha. Prav ta trenutek življenja je tudi resnično na tleh zaradi tistih, ki trpijo, ki so bolni, preizkušeni. On leži ob njih, ker želi biti z njimi. Tudi mi smo poklicani, da se na tej postaji povežemo z vsemi, ki so nemočni in so na tleh. V takih trenutkih, ko gledamo trpljenje bližnjih, si velikokrat zastavimo vprašanje: »Kje si Jezus?« On je na tleh z njimi in je tiho. In ker je na tleh z njimi, se bodo uspeli pobrat. Ljudje smo omejeni na ta čas in prostor. Jezus s tem ni omejen, pri njem gre za drugačno razsežnost v času, zato morda mi to težje razumemo. Nekoč nam bo vse to dano razumeti.

8 postaja: JEZUS TOLAŽI JERUZALEMSKE ŽENE

Do te postaje Jezus molči. Molk in tišina Boga človeka nagovarjata. Česar človek ni sposoben razumeti v času zemeljskega življenja, mu z Božje strani ne bo razloženo. Pomenljiv stavek, ki pa ga Jezus pri tej postaji izreče je: »Jokajte nad svojimi otroki.« Na svetu smo z določenim namenom. Če je moje poslanstvo materinstvo in ga zanemarjam, to ni prav. Četudi jaz drugače čutim, to ni v redu, delati moram tudi z razumom. Tudi ni lenoba zgolj to, da ničesar ne delam. Lenoba je tudi to, da ne delam tistega, kar bi lahko. Za vse stvari moramo biti uravnoteženi. Ni prav, da npr. samo delam, kot tudi ni prav, če samo molim in ne vidim ostalih stvari. Oboje je namreč dobro, vendar ni boljše. Mi moramo stremeti k boljšemu.

9 postaja: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM

Jezus je tretjič na tleh, leži v prahu s križem na sebi. Tudi mi velikokrat padamo v blato, v prah. Potruditi se moramo, da v tem blatu srečamo Jezusa. Kadar najbolj mislim, da sem na višku v življenju, da sem nedolžen, da sem dober, da redno hodim v cerkev, je to lahko moja zmotna misel, je daleč od resnice. Jezus me v prahu tega življenja čaka. Dejstvo je, da je bolj prisoten v mojem življenju, ko sem duhovno na tleh in si to upam priznati.

10 postaja: JEZUSU VZAMEJO OBLEKO

Jezusa ponižajo do konca, vsi se strinjamo kako so bili do njega hudobni. Mar ne počnemo mi tega sočloveku z grdim govorjenjem. Naš jezik je tisti, ki ponižuje. Ne pomaga razmišljati kaj vse je bilo Jezusu storjeno, potrebno je razmišljati, kaj jaz naredim drugim, kaj včasih povzročim tudi nevede. Ta delček resnice moram sprejeti in prositi Boga za razsvetljenje, saj včasih ne vem prave resnice. Iz želje, ko želim nekaj biti, ne vidim resnice o sebi. Gospodu moram dopustiti, da mi pokaže kdo v resnici sem, kaj je v meni dobrega in tisto, kar ni dobro.

11 postaja: JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ

S to postajo mi Gospod razodene, da mu ni vseeno zame. Pokazal mi je pot, da bi tudi jaz zmogel iti skozi to trpljenje. Želi si, da bi imel življenje, da bi ga imel v obilju. Želi si, da se mi bo lažje poslavljati od domačih, ki odhajajo s tega sveta. Želi si, da bi moje življenje imelo smisel in cilj.

12 postaja: JEZUS UMRE NA KRIŽU

Z vsako sveto mašo vstopamo v skrivnosti Boga prav pri besedah, ki jih duhovnik pri sveti maši izreče: »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu… To je tisti trenutek, ko je Jezus na 12. postaji, na križu, v trenutku trpljenja. Jezus posedanja ta trenutek, pri vsaki daritvi ga obhajamo.

13 postaja: JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA IN POLOŽE MARIJI V NAROČJE

Mati Marija nam je lahko v veliko pomoč, ko se srečujemo z umrljivostjo. Ona je naša tolažnica in priprošnjica.

14 postaja: JEZUSA POLOŽIJO V GROB

Tudi trpljenja je enkrat konec. Ena od resnic je, da v trpljenju nismo sami, vedno se lahko zanašamo na Božjo pomoč. Če pšenično zrno ne pade  v zemljo in ne umre, ne more obroditi sadu. Tudi trpljenje je kot to pšenično zrno, obrodi svoj sad. Pomembno se je tudi zavedati, da Bog nikoli ne pošilja trpljenja. On je namreč tisti, ki ga lajša, ga rešuje. Sam je prehodil to pot, da bi tudi mi zmogli.

Vsakokrat ko premišljujemo križev pot, smo povezani z nekom, ki je v situaciji trpljenja, morda čisto na tleh. Z našo molitvijo in premišljevanjem mu pomagamo. Tudi ko bomo mi v tej situaciji trpečega, bomo vedeli, da nismo sami. Z nami je Gospod in z nami je nekdo, ki premišljuje križev pot in nam s tem pomaga.

Pozno popoldne smo se udeležili skupne molitve, svete daritve in češčenja križa.

Prispevek je pripravila Katja Podobnik

foto: Katja Podobnik