Romanje v Medžugorje od 21.9 do 24.9.2023: tretji in četrti dan

Tudi sobotno jutro nas razveseli s sončnimi žarki. Čaka nas pot na Crnico, po kateri so postavljene skrivnosti Veselega, Žalostnega in Častitljevega dela Rožnega venca.

• Ki si ga Devica od svetega Duha spočela

Pri tej skrivnosti prosimo Gospoda, da bi bili odprti za milost, da bi nam dal spoznati kaj lahko v svojem notranjem duhovnem svetu prebudimo. Ko Marija odgovori angelu: »Zgodi se tvoja volja,« se zgodi eden največjih trenutkov v zgodovini. Vsak človek je poklican za neko poslanstvo v svojem življenju, za katerega je vprašan.

• Ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila

Poznamo sadove Duha, ki so: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost…Ti imajo izvor v Bogu. Poznamo pa tudi dela mesa: nesramnost, sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, jeza, razprtije, nevoščljivost… Te imajo izvor v človeku. Druga skrivnost nam pove, kakšno veselje je, ko v človekovem srcu nekaj prične rasti. Sadovi duha so namreč globlji, močnejši kot dela mesa, tam namreč prebiva radost in mir. Marija je to veselje, ko je izvedela, da nosi Božjega sina želela deliti s teto Elizabeto. Pomembno je, da smo odprti za Duhovne sadove.

• Ki si ga Devica rodila

Kaj je pomenilo rojstvo Jezusa, to nam je vsem poznano. Prišel je v tišini, brez množice. Daleč od vrveža se zgodi tako pomembna stvar. Tudi v naših življenjih se marsikaj pomembna dogaja v tišini srca. V nekem trenutku življenja je človek izzvan, da si odgovori kje je Kristus v njegovem življenju. Lahko sem veren, vendar Kristus ni prisoten v meni. Prosimo, da bi zmogli Kristusa postaviti v središče svojega življenja.

• Ki si ga Devica v templju darovala

V moči Boga, ko je v srcu mir, ko je v njem Bog, lahko človek izpolni tisto postavo, ki jo določa država in tisto, ki jo Bog. Marija je tukaj v Medžugorju sama stopila na to zemljo. Pred njo prinašamo prošnje in zahvale, za katere smo prepričani, da bodo prišle pred Nebeškega Očeta.

• Ki si ga Devica v templju našla

V življenju izgubljamo veliko stvari, od materialnih do duhovnih, včasih je razlog malomarnost, včasih se nam to zgodi nevede. Bog nam daje nove začetke, nove možnosti. Človek lahko obnovi duhovne dobrine, vse to mu je dano in omogočeno, če je odprt za Gospoda. Pri tej postaji prosimo za milost, da bi odkrivali stvari, ki so resnično pomembne. Duhovna lepota prihaja iz notranjosti in žari v očeh. Lahko jo občutimo, če je Bog v nas naša luč.

• Ki je za nas krvavi pot potil

Jezus je tudi zame prehodil to pot, ker mu ni vseeno zame. Zaradi njega se mi odpuščajo grehi in bom lahko prišel v nebesa. Človek navadno pred trpljenjem zakrkne, se spremeni, z Božjo pomočjo pa se stvari spremenijo. Ko je Jezus krvavi pot potil je do njega pristopil angel in ga krepčal. To je zelo pomembno sporočilo tudi za nas, Božja pomoč nas krepča.

• Ki je za nas bičan bil

Pilat je hotel Jezusa z bičanjem rešit, saj si je mislil, da se ga bodo ljudje usmilili, ko ga bodo videli »razmesarjenega.« Vendar temu ni bilo tako. Ko je v človekovem srcu zlo sklenjeno, je prepozno, ne da se ga ustaviti. Tudi mi, ko želimo nekaj rešiti tako kot pilat, velikokrat situacijo poslabšamo, zato moramo stvari prepustiti. Prav tako moja prisotnost pri sveti maši in obhajilu še ne pomeni, da v meni ni zla.

• Ki je za nas s trnjem kronan bil

Človeška hudobija nima meja in nihče izmed nas si ne sme domišljati, da je izvzet iz tega. Od okoliščin pa je odvisno, kdaj bo ta hudobija izbruhnila ven. Ko me obkroža ljubezen, takrat je vse vredu, drugače pa v sebi vrtam in razčiščujem. Za razliko od Jezusa, ki molči, jaz premlevam in razčiščujem. Brez krivic v življenju ne bo šlo, nekateri jih prenesejo zelo veliko, drugi ne. Vprašanje pa se glasi: »Kdo lažje živi? Tisti, ki molči ali tisti, ki vse dokazuje, razglablja in vrta.

• Ki je za nas težki križ nesel

V življenju ni lahkih križev, če pa ga nosim v Bogu je manj težak. Prav tako moj križ ni zaman, če ga nosim v Božjo čast in slavo. Pomembno je tudi prositi Boga za milost, da moja dejanja sočloveku ne bodo grenila življenja. Če mi to uspe, sem veliko dobrega s tem naredil in ob koncu mojega življenja mi bo srce napolnjevalo veselje.

• Ki je za nas križan bil

Gre za enega najpomembnejših trenutkov človeške zgodovine. Česa bi se veselili za našo prihodnost, če bi nam Jezus ne pripravil poti k Očetu. Vsakega koraka bi nas bilo strah, ker bi se v življenju počutili izgubljene, zapuščene, brez cilja. Človek odkrije smisel in pomen življenja tudi v težkih stvareh, tudi te obrodijo velike sadove, če jih človek daruje Bogu v čast. Ni nujno, da so vse težke reči slabe, kot ni nujno, da so vse dobre stvari tudi resnično dobre. Prosimo, da bi imeli tisto modrost, ki jo opeva Sveto pismo, da bi se lahko dokopali do nje.

• Ki je od mrtvih vstal

Tudi zaradi tega je naše življenje lažje, saj lahko zaupamo v večno življenje. Jezus sam nam pravi: »Odhajam, da vam prostor pripravim.« To daje našemu življenju posebno težo. Tako kot se mora otrok roditi in s tem zapustiti materino telo, pa čeprav je tam lepo, je potreben odhod v večno življenje. Otrok ne ve, kaj ga čaka ko se rodi, tako tudi mi ne vemo, kaj nas čaka v onostranstvu.

• Ki je v nebesa šel

Štirideset dni po vstajenju se Jezus poslovi in nam pravi: Ni vam potrebno skrbeti, kajti jaz bom z vami vse dni do konca sveta. Vredno je prepoznavat Boga v mojem življenju, kaj On naredi zame. Pravi nam: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Pred odhodom tudi pravi: »Zakaj če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.«

• Ki je svetega Duha poslal

Jezus po Očetu pošlje svetega Duha, tretjo Božjo osebo. Ni sile v stvarstvu, ki bi bila močnejša od sile sv. Duha: obuja, rešuje, ustvarja. Ustavi pa se pred človekovo svobodo, zato je samo od nas odvisno, kaj bo lahko naredil v našem življenju.

• Ki je tebe Devica v nebesa vzel

Gospod župnik nas nagovori, da se pri tej skrivnosti spomnimo naše župnije, na vse, ki so pomoči potrebni, morda razsvetljenja in vseh tistih, ki so v stiskah. Veseli smo lahko, ker imamo za župnijsko zavetnico Marijo Vnebovzeto. Jezus ni hotel, da bi trohnelo telo žene, ki je rodila Božjega Sina. Pri tej skrivnosti bomo ponižni in se bomo zavedali, da je naša vera majhna. Prosili bomo Gospoda, da bi se krepila in osvetljevala našo pot. Z Marijino pomočjo, nam bo to lažje.

• Ki je tebe Devica v nebesih kronal

Množice ljudi si želijo imeti svojo pot razsvetljeno z Božjo lučjo in jaz nisem sam v tej množici. Množice človeških nog, ki se zgrinjajo po Medžugorju, so že izbrusile kamne. Prav tako molitev Rožnega venca lahko v naših življenjih marsikaj izbrusi. Potrudimo se, da bo naša pot osvetljena z Božjo lučjo.

Popoldne smo se udeležili še skupne molitve, svete daritve in češčenja Najsvetejšega.

Nedeljsko jutro nam je polepšal pogled na mavrico, ki se je raztezala nad Medžugorjem. Po jutranji sveti maši, smo se odpravili proti domu. Pot nazaj je kljub zaprtju tako avtoceste, kot magistralke potekala hitro, saj nas je povezovala molitev, pesem in mnogo vtisov, ki so se nam v teh dneh porodili v naših srcih. Na poti pa smo izkusili kako je, kadar vožnja poteka po odročnih poteh, kjer ni trgovin in počivališč. Kljub temu nihče ni bil lačen ali žejen, saj smo vse tisto, kar smo imeli po nahrbtnikih, podelili drug z drugim. Tudi to je bila posebna izkušnja, ki nas je še bolj povezala. Gospod pa nam je s tem pokazal, da je bil z nami in poskrbel za slehernega izmed nas.

Naj nam Mati Marija pomaga, da bomo znali ceniti Gospodovo ljubezen do nas, da se bomo vedno oklepali njegove luči in sledili Njegovi poti in poslanstvu, ki ga je pripravil za vsakega izmed nas.

Dan po našem odhodu je Marija ob svojem mesečnem prikazavonju v Medžugorju naročila:

"Dragi otroci!
Kličem vas k močni molitvi. Modernizem želi vstopiti v vaše misli in vam ukrasti veselje do molitve in srečanja z Jezusom. Zato, dragi moji otročiči, obnovite molitev v vaših družinah, da bo moje materinsko srce radostno, kot v prvih dneh, ko sem vas izbrala, ko je noč in dan odmevala molitev - in nebesa niso molčala, temveč dala temu kraju obilo milosti, miru in blagoslova. Hvala, ker ste se odzvali mojemu klicu.

Tudi mi smo odšli s tega kraja obogateni z mirom in blagoslovom. Na vseh nas pa je svobodna odločitev, ali bomo poslušali njen glas in okrepili molitev v družini, ter se udeleževali skupne molitve po vaseh in  v cerkvi. Mesec oktober, ki je tudi mesec Rožnega venca, je idealen za naš začetek.  

Hvala gospodu župniku za še eno čudovito romanje, ki je ob razmišljanjih v naših dušah prebudilo tudi posušene studence. Kako živa bo ta voda v nas, pa je odvisno od nas samih, naše volje, poguma in moči, da se bomo znali slabemu upreti in v sebi okrepiti dobro, oziroma še boljše.

Prispevek in foto: Katja Podobnik