Novomašnik, srebrnomašnik in jubilant

V nedeljo, 13.8.2023 smo obhajali trojno slovesnost. V župniji smo gostili novomašnika g. Blaža Zorka. Z njim sta somaševala naš g. župnik Damijan Bajec ob 20 obletnici duhovništva in duhovni pomočnik g. Vasjan Kecojevič, ki obhaja 25 letnico duhovništva.

V pridigi je novomašnik poudaril, da bistvo v Jezusovem življenju niso bili čudeži, niti ne toliko poučevanje, temveč njegov odnos z Očetom. Jezusovo poslanstvo je bilo, da razodeva Očeta. Jezus nam je dal zgled, da brez molitve ne moremo delovati v življenju. Nam se včasih zdi, da imamo toliko dela in nimamo časa za molitev. Mislimo, da je vse odvisno od nas, da moramo vse storiti sami. Prav molitev pa je tista, ko se v njej povežemo z Očetom, ga prosimo za moč in pomoč zase, kot tudi za druge. Molitev je priložnost, ko se Očetu zahvalimo za vse kar prejemamo in v molitvi gradimo odnos z njim. To zaupanje, da ničesar ne zmoremo brez Očeta, se nam pokaže tudi v današnjem evangeliju. Peter pogumen predlaga Jezusu, da ga pokliče in bo tudi on hodil po jezeru. Jezus ga pokliče in Peter začne hoditi po vodi, naenkrat pa se zave, da je okrog njega vihar, zato se prestraši in se začne potapljati. Misli namreč, da je po vodi hodil iz svoje moči, da je to njegova zasluga. Ko dojame, da ne zmore, se začne potapljati. V tistem trenutku, kot potem še večkrat je spoznal, da je edina rešitev, da se obrne na Jezusa. Zato zavpije: »Gospod, reši me!«

Vsakdo, ki se v življenju zanaša nase, je logično, da se bo zbal in začel toniti, ker bo prej ali slej spoznal svojo nemoč in svoje omejitve. Samo skupaj z Jezusom lahko sprejemamo življenjske preizkušnje, težave, neuspehe, pa tudi obveznosti in vse tisto kar nam življenje prinaša in nalaga. Jezus je vedno ob nas. Z nami je sredi naših viharjev in nam pravi: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Od nas pa je odvisno ali ga želimo zares imeti za temelj in svetišče svojega življenja, ali ga imamo samo malo za zraven, za vsak slučaj.

Če se trudimo živeti kot kristjani, če damo Jezusu prvo mesto, pa to še ne pomeni, da bo naše življenje polno nekih izrednih čudežnih znamenj. Bolj kot rastemo v povezanosti z Jezusom, bolj lahko njegovo navzočnost in delovanje prepoznamo tudi v majhnih in vsakdanjih stvareh. Bog namreč ne vdira v naša življenja, se ne vsiljuje, ampak prihaja tiho kot šepet, kot je to lepo opisal tudi Elija v prvem berilu.

Tudi Jezusov prihod na ta svet se je zgodil tiho in skrito. Večino svojega življenja je Jezus preživel kot običajen človek. Tudi njegova smrt ni bila zmagoslavje, kot Vstali pa se je razodel samo določenim pričam. Prav na tak nevsiljiv način prihaja k nam tudi pri sveti maši. Kruh in vino se spremenita v njegovo telo in kri, brez vidnih sprememb in isto velja tudi za vse druge zakramente.

Gospod Blaž Zorko se dotakne svojega novomašništva kot tudi jubileja domačih duhovnikov in spomni na to, da so tudi duhovniki na zunaj običajni ljudje, z običajnimi potrebami, različnih značajev in sposobnosti. Nihče ni zaradi mašniškega posvečenja obdan s sijajem, pa vendar so duhovniki po Božji milosti in usmiljenju zaznamovani s Kristusovim duhovništvom, da po njih Kristus deli zakramente in vabi k spreobrnjenju. Prav po duhovnikih želi biti na poseben način navzoč na tem svetu in vendar na tih, nevsiljiv način, zakrit našim očem, viden pa z očmi vere.

Novomašnik nas pozove, da pri tej sveti maši prosimo Očeta, da bi zmogli z očmi vere gledati to čudovito Božje delovanje v svetu in v našem življenju. Na nas se obrača s prošnjo, da se ponovno z vsem srcem oklenemo Gospoda, ki nas bo reševal, kadar se bomo potapljali in nam dajal moči za hojo po vodi in v naših viharjih.

Ob koncu slovesnosti smo se vsem trem duhovnikom v imenu celotne župnije zahvalili za njihovo služenje Gospodu in ker nas vodijo na naši skupni poti do Očeta. V zahvalo so simbolično prejeli vsak svoj čolniček, da bodo vodili barko zaupanih jim župnij, skozi vse viharje in pasti, do končnega cilja, do nebeškega Očeta.

Tako novomašniku kot obema jubilantoma, se zahvaljujemo, ker ste se odzvali na Gospodov klic, ker nas vodite in usmerjate na naših poteh in ste pripravljeni nadaljevati Jezusovo poslanstvo, tako v poučevanju, kot v gradnji našega odnosa z nebeškim Očetom. Vsem trem želimo obilo moči na vaši poti, Mati Marija pa naj vas varuje, spremlja in opogumlja.

Prispevek je pripravila Katja Podobnik

Foto: Katja Podobnik