ŽUPNIJSKO ROMANJE NA GORO K MAGDALENI GORNIK
V soboto, 10. junija, smo poromali na Goro nad Sodražico na Dolenjskem.
Poln avtobus se nas je zbralo. Z nami sta bila g. župnik Damijan in g. vikar Silvester. Župnik Damijan nam je med potjo obnovil življenjepis Magdalene Gornik, mistikinje naše dobe in naše dežele.
Gora je okrog 800 m visoka planota in je skupno ime za pet vasic. Sedaj je tu le še okrog 140 ljudi. Gozdovi in travniki so njihovo bogastvo, pa tudi kraj počitka za vse, ki prihajajo.
Središče je v Petrincih, kjer je cerkev Marije Snežne. Le delček poti od avtobusa do cerkvice smo se povzpeli peš.
Zavili smo na pokopališče ob cerkvi, kjer je Magdalenin grob in kjer so pokopani tudi njeni starši. Zaustavili smo se v tihoti in molitvi.
Cerkev je lepa. Pozornost je pritegnil krstni kamen, kjer je tudi Magdalena prejela sveti krst. (Krstitelj je bil g. Matevž Ravnikar.)
Nadaljevali smo z rožnim vencem in sveto mašo. Vodil jo je g. župnik Damijan in jo daroval po naših namenih. Somaševal je g. vikar Silvester.
Ob zaključku Tobijeve knjige, ki smo jo poslušali, angel Rafael razodene svoje poslanstvo in vse nagovori, naj hvalijo Boga za njegova čudovita dela ter naj jih oznanjajo. V Markovem evangeliju pa smo prejeli spodbudo uboge vdove, ki je dala vse, kar je imela.
Pred cerkvijo sta nam g. Metod in g. Ludvik, oba domačina, veliko lepega povedala o Magdaleni.
Rojena je bila 19.7.1835 v vasici Janeži, v kmečki družini, kot tretji od sedmih otrok. Njena rojstna hiša je doživela požar. Videli smo hišo, ki jo je na istem mestu zgradil Magdalenin brat.
Posebno Božje delovanje v njenem življenju se je začelo v letu njenega prvega svetega obhajila, ko je bila stara 12 let. Bog je imel z njo poseben načrt in jo leto dni pripravljal na poslanstvo, ki ga je živela do smrti: trpeti, zadoščevati za grehe ljudi ter klicati k spreobrnjenju in pokori. V letu 1848 so se začele dogajati velike reči. Vsak dan je doživljala zamaknjenja, ki so trajala vse do njene smrti, uživala je samo nebeško hrano – sveto obhajilo, za nekaj let je postala hroma, prejela je Jezusove rane, ki so bile 7 let vidne, rana na strani pa je ostala do smrti. Krvavele so vsak petek, kasneje tudi vsako sredo.
Ob izkopu Magdaleninega groba so našli njeno lobanjo, vinsko rdeče barve.
Dogajanja so bila pod strogim nadzorom. Magdalena je veliko časa preživela v sodraškem župnišču. Tamkajšnji župnik je vse natančno poročal škofu Antonu Wolfu.
Mnogi so jo obsojali, mnogi pa strmeli, saj so lahko videli njeno mistično trpljenje in njeno ljubezen do Rešnjega telesa.
Magdalena je želela vstopiti v samostan, vendar se ji ta želja ni izpolnila. Začela pa je poučevati v nedeljski šoli na Gori in kot učiteljica naredila v tem samotnem kraju zelo veliko dobrega.
Rada je zahajala h kapeli Brezmadežne v rojstnih Janežih. Tudi mi smo jo obiskali.
Kasneje je veliko let živela v župnišču na Blokah, z njo pa tudi dve njeni rodni sestri. Župnik Kaplenek je bil Magdalenin veliki dobrotnik. Branil jo je, ko so ji mnogi ostro nasprotovali. Po njegovi smrti so se vrnile v domačo vas. Njeni domači so z njo trpeli.
Magdalena je umrla na prvo postno nedeljo, 23. februarja 1896. Na dan pogreba je zapadlo toliko snega, da se ga je lahko udeležilo le nekaj domačinov in svojcev. Tako se je uresničila Magdalenina napoved, naj si ne delajo skrbi glede pogreba, ker bo Bog za vse poskrbel.
Po 100 letih molka, ki ga je Magdalena sama napovedala, se je v ljudeh prebudilo zanimanje za njeno mistično življenje in želja, da bi Magdaleno povzdignili na čast oltarja.
Nazaj grede smo se ustavili ob presihajočem Cerkniškem jezeru. Čeprav nas je prehitel dež, smo užili lepoto narave.
V avtobusu smo zmolili rožni venec in prepevali.
Hvaležni smo Bogu, župniku Damijanu in drug drugemu za bogato romanje.
Odslej bo Magdalena Gornik še bolj v našem srcu in na naših ustnicah, ko bomo dvigali svojo molitev k Bogu.
povezava do pesmi o Magdaleni Gornik: https://www.youtube.com/watch?
in devetdnevnice z Magdaleno Gornik: https://static1.squarespace.
prispevek je pripravila: Nada Leban
foto: Nada Leban