Jaslice v župnijski cerkvi

V jaslicah leži mali Jezus in nas gleda. Našo Soško dolino, obdano z vencem gora, je to leto zajela suša kakršne nihče ne pomni. In nikjer ni vode, ni življenja. Tudi kjer ni Božje milosti, ni pravega življenja.

Kakor dež zalije izsušeno zemljo, tako Božja milost poživlja našo dušo. Suha trata ovcam ne daje sočne paše. Ko tavamo oddaljeni od Boga in se zanašamo le nase, se hranimo s suhimi bilkami tega sveta, ki nas ne morejo nahraniti.

Šestdeset ovac, ki so jih izdelali letošnji birmanci, je kot mlada čreda naše župnije. Novorojeno Dete opazuje te naše ovčice iz svojih jasli in jih blagoslavlja.

Bog, daj, da bi te ovčice vedno iskale v življenju sočno pašo in hodile za Lučjo. Tisto Lučjo, ki je na božično noč razsvetlila svet.

Za letošnje jaslice ob Jožefovem oltarju so poskrbeli birmanci, za hlevček z Detetom pa Vera in Ivo Kutin

foto: Katja Podobnik