Jezus Kristus, Kralj vesoljstva

V pravljici SREČNI KRALJEVIČ, ki jo je napisal Oscar Wild in priredila Mateja Gomboc, spoznamo zanimivega kraljeviča.

Sredi mestnega trga je stal kip srečnega kraljeviča. Meščani so bili ponosni nanj, saj je bil čudovit: bil je ves pozlačen, v očeh sta mu sijala modra safirja, v meču je bil vkovan rdeči rubin, mladeničev obraz pa se je smehljal.

Bližala se je zima in ptice so že zdavnaj odletele na jug. Le lastovka se je še obotavljala, ker ji je bilo med trstikami jezera prelepo. Zdaj se je le podala na pot. Zvečer je iskala mesto, kjer bi se lahko odpočila. Ustavila se je pri kipu kraljeviča, se privila k njegovim nogam in zaprla utrujene oči. Prve zvezde so zasvetile na nebu, ko lastovko zbudi kaplja.

»Saj vendar ne dežuje!« se je začudeno ozrla v jasno nebo. Takrat pa je videla prinčeve žalostne oči, iz katerih so polzele solze.

»Ljubi kraljevič, zakaj si žalosten?« se ji je v dno duše zasmilil.

»O, lastovka, hudo mi je. Ko sem še živel, nisem vedel za trpljenje na svetu. Zdaj pa od tu vidim veliko žalosti. Tam v revni sobici leži deček, ki je bolan. Želi si pomaranč, toda mama mu jih ne more kupiti, ker nima denarja. Draga lastovka, vzemi rubin iz mojega meča in nesi ga mamici, da bo deček ozdravel.«

Lastovko je prinčeva zgodba ganila in s kljunčkom je izdolbla rubin iz meča, poletela v hladno noč in ga nesla v sobico. In deček je že naslednje jutro rdečih lic jedel pomaranče.

Lastovka je dan prebila pri princu. A glej, zvečer jo je kraljevič poklical, v njegovih očeh je bila spet žalost.

»O, ljuba lastovka, tam na robu mesta vidim mladega pisatelja. Zgodbe ne more dokončati, ker ga tako zebe. Že več dni ni jedel. Nesi mu moje oko, modri safir, da bo z njim kupil drva in  kruh.«

Lastovka je od sočutja zajokala in nesla oko iz safirja k pisatelju ter ga osrečila. Ves dan se je nato premražena stiskala h kraljeviču. Zvečer jo je kraljevič poklical.

»O ljuba lastovka, na trgu, glej, stoji mala prodajalka vžigalic. Joče, ker so vžigalice mokre in jih ne more prodati. Izkoplji moje drugo oko in razveseli jo s safirjem.«

Lastovka je ubogala kraljeviča in osrečila deklico. Vrnila se je h kraljeviču in mu rekla: »Zdaj si slep, zato bom za vedno ostala pri tebi.«

Od takrat je lastovka pripovedovala kraljeviču, kaj vidi. Kos za koščkom je luščila zlato z njega in ga nosila revežem. Veselja je bilo vedno več, tudi v srcu kraljeviča.

Lastovko pa je vsak dan bolj zeblo. Drgetala je od mraza. Nekega dne je padla k nogam in umrla. V prinčevo srce je spet legla žalost.

Župan se je naslednjega dne ozrl v kip: »Kako klavrn je naš srečni kraljevič!«

Ukazal ga je pretopiti. In glej, svinčeno srce se ni raztopilo.

V nebesih je Bog naročil angelu: »Prinesi mi dve najdragocenejši stvari iz mesta.«

Angel je vedel, kam iti. Šel je v mesto ter od tam prinesel svinčeno srce in mrtvo ptico.

Bog ga je pohvalil: »Prav si storil, kajti lastovka bo prepevala in kraljevič me bo slavil v nebesih!«

SPOROČILO PRAVLJICE: Dobra dela so pot do nebes.

v Svetem pismu, v  pismu Filipljanom, pa   Pavel piše tudi o kralju. in ta kralj je…..Kralj nebes in zemlje.

Čeprav je bil namreč v podobi Boga,

se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom,

ampak je sam sebe izpraznil

tako, da je prevzel podobo služabnika

in postal podoben ljudem.

Po zunanjosti je bil kakor človek

in je sam sebe ponižal

tako, da je postal pokoren vse do smrti,

in sicer smrti na križu.

Zato ga je Bog povzdignil nad vse

in mu podaril ime,

ki je nad vsakim imenom,

da se v Jezusovem imenu

pripogne vsako koleno bitij

v nebesih, na zemlji in pod zemljo

in da vsak jezik izpove,

da je Jezus Kristus Gospod,

v slavo Boga Očeta.

Flp 2, 6-11

Želim vam, da bi prebirali in meditirali ta odlomek.

V njem je zajeto   celo življenje Jezusa, KRALJA VESOLJSTVA.

                                                                                            Pripravila Nadja Blažej