SLOVESNA RAZGLASITEV SVETEGATEGA HIERONIMA ZA GLAVNEGA ZAVETNIKA ŠKOFIJE KOPER V stolnici v Kopru 26. septembra 2020
Na tej slovesnosti smo bili prisotni tudi predstavniki tolminske in kobariške dekanije. G. Niko Rupnik, g. Srečko Vončina, Maja in jaz. Slovesnost je potekala z upoštevanjem vseh predpisov v času pandemije.
Na začetku svete maše je škof Jurij Bizjak pozdravil apostolskega nuncija v Sloveniji Jean Marie Speicha, ki je vodil slovesnost razglasitve in na kratko predstavil postopke, ki so bili potrebni, da je Kongregacija za bogoslužje odobrila prošnjo za razglasitev svetega Hieronima za glavnega zavetnika škofije (več o tem si lahko preberete na spletni strani radia Ognjišče ali na spletni strani škofije Koper). Bogoslužje je potekalo v slovenskem, italijanskem in latinskem jeziku. Nagovor nuncija v italijanščini je v slovenski jezik prevajal g. Luka Tul.
Nekaj misli iz nagovora g. Jean Marie Speicha:
»Zakaj potrebujemo svetnike? Nekateri pravijo, da svetniki niso potrebni. Samo Bog je tisti, ki mu gre češčenje. Svetniki so kot stari očetje in stare mame, ki so hodili pred nami po poti vere. Mi pa smo kot otroci, ki se lahko od njih učimo. Nismo še prišli do izpolnitve naše vere, to bo šele po smrti.
Svetniki se nam zdijo včasih oddaljeni, njihova življenja tuja. Kljub temu pa nam je svetost dosegljiva saj imamo kar veliko močnih zgledov. In eden izmed njih je sveti Hieronim, eden od štirih učiteljev Cerkve.
Sveti Hieronim je zelo privlačen mož, tipičen predstavnik svojega časa. Imel je živahno življenje. Kot sveti Avguštin. Bil je poseben pred spreobrnjenjem, še toliko bolj pa po spreobrnjenju. Bil je prevzet od Boga, ki ga je pripeljal do spreobrnjenja in do krsta. Ko je hodil po Rimu je videl, da verniki ne poznajo Svetega pisma. Tudi danes imamo težave pri uvidu v Sveto pismo. V imenu svetega Očeta vas spodbujam, da berete in listate to Knjigo. Jaz sem jo prebral od prve do zadnje črke ko sem bil star 8 let. Če sem to storil jaz lahko tudi vi. Sv. Hieronim je želel, da bi bila božja beseda dostopna vernikom in duhovnikom. Živel je v času, ko je bogoslužni jezik prešel iz grščine v latinščino. Lahko si predstavljate, kako je to zgledalo pred 1600 leti. Imel je čudovit uvid, da je vzel za prevajanje hebrejski izvirnik. Imel je nekaj hebrejskih prijateljev, ki so mu pri tem pomagali.
Ko sem bil bogoslovec v mestu Strasbourg, sem šel v petek zvečer v sinagogo. Predstojniki so me čudno gledali. Zanimalo me je, kako je rabin bral in razlagal božjo besedo stare oz. prve zaveze in kako zveni. Tako je božjo besedo slišal tudi Jezus, ki je središče vere za nas, tudi za sv. Hieronima.
Svetost ni popolnost ampak je pot do popolnosti. Čeprav je kdo močnega značaja so zanj prav tako odprta nebeška vrata. Bog ne izloči nobenega. Samo mi razvrščamo.
Kaj je to svetost? Ne moremo do konca opredeliti. Lahko se rodi in lahko izgine. Lahko imamo vero ali jo izgubimo. Krščansko življenje je plovba med tema dvema točkama: imeti ali izgubiti.
Sveta Cerkev v svoji modrosti razlaga, da ni dovolj samo stik z božjo besedo ampak tudi z zakramenti. Evharistija je središče vseh zakramentov. Vabim vas, da tudi po COVIDU pridete v cerkev. Ni bolje ostati doma in gledati po TV. Potrebno je več. Pred časom sem škofom napisal pismo o nevarnosti gnoze, da se zakramente ločuje od občestva. Bog je eden ni pa osamljen. Sveta Trojica je zgled za ljubezen, odnos, občestvo. Naši veri je v pomoč občestvo. Pot vere je pot svetosti. Hodimo in potujemo skupaj proti Kristusu«.
Predstavniki dekanij smo prebrali prošnje. Najini prošnji sta se glasili:
- Naš Stvarnik, spremljaj s svojim blagoslovom vse prebivalce koprske škofije in nam pomagaj, da bomo v življenju čim bolj živeli vrednote, ki nam jih ti polagaš v srce po glasu vesti in po svoji Božji besedi.
- Dobri Oče, pritegni k sebi z vrvicami dobrote in usmiljenja naše mlade in jih navdihni, da bodo smisel življenja iskali v Božji besedi.
Besedilo: Nadja Blažej
Fotograjije. Nadja Blažej, Maja Leban
