Slovesnost ob 480- letnici prikazanja Matere Božje na Sveti Gori

V soboto, 29. junija, na praznik apostola Petra in Pavla, smo na Sveti Gori praznovali slovesni praznik zavetnice naše bazilike Kraljice Svetogorske. Prav letos obhajamo 480-letnico prikazanja Matere Božje Urški Ferligoj. Sveto mašo je ob 20. uri daroval naš g. župnik Damijan Bajec. Pri sv. maši je sodeloval župnijski pevski zbor iz Tolmina pod vodstvom Marjete Rutar.

Gospod župnik je v pridigi izpostavil, da v svetu obstaja Božje delo, ki je neminljivo. Obstaja tudi človeško delo, ki je minljivo, ne glede na to kako je pomembno. Kadar se človeško in Božje delo ujameta, nastajajo čudovite zgodbe in ena takih je tudi Svetogorska. Uči nas koliko preizkušenj, preganjanj, pa tudi zatiranj je potrebno premagati in kako je pomembna vztrajnost za uresničitev Božje volje. Vse to je bilo naloženo na breme Urški, ki se ne da, ampak uresniči Marijine besede: »Povej ljudstvu naj mi tukaj hišo sezida in me milosti prosi.«

Cerkev, je bila po mnogih naporih sezidana in skozi zgodovino večkrat onesposobljena, celo porušena. Marijina milostna podoba pa je kot begunka zapuščala svetišče, a se je vedno znova vračala. Božjega dela človek ne more uničiti.

Svetogorska zgodba je tudi podoba našega življenja. Velikokrat se namreč zgodi, da se tudi svetišče Božjega življenja v nas ruši in podira zaradi nevere ali drugih vzrokov. Mati Božja z Jezusom je pregnana iz naših svetišč. Bog išče poti nazaj, saj mu je naše svetišče dragoceno. Vsi smo zanj dragoceni dar. Tudi Mati Božja si ne želi svojih otrok pustiti samih, zapuščenih, brez njene pomoči. Res pa je, da gradnja in obnova naših svetišč lahko traja zelo dolgo. Vendar samo Bog je tisti, ki zmore iz porušenih in polomljenih stvari obuditi veličastne reči. Gospod župnik je poudaril, da je prav to razlog za naše praznovanje.

Nič ne vemo kaj nas čaka v življenju, kaj vse nam lahko upihne večno luč v naših svetiščih, zato nas g. župnik nagovori, da Marijo iz vsega srca prosimo: »Marija pomagaj nam sleherni čas, na tebe ozira se vsak izmed nas.«

Gospod župnik pravi, da imamo še en razlog za praznovanje 480-letnice prikazanja in sicer, da smo del te čudovite zgodbe tudi mi. Velika je množica ljudi, ki bi lahko spisali knjige vseh čudežev, uslišanih prošenj, ozdravitev, spreobrnjenj in razvezanih vozlov življenja. In med to množico smo tudi mi. Vsakdo, ki je sedel pred to Marijino milostno podobo in Marijo milosti prosil, je del te čudovite zgodbe Svetogorske Matere Božje in zmagoslavja Božjega načrta.

Gospod župnik nas je povabil, naj še naprej radi prihajamo v to svetišče in Marijo milosti prosimo za tako življenje, ki nam bo ob koncu naše poti v radost in zadoščenje.

Po sveti maši smo imeli procesijo z milostno podobo po samostanskem vrtu in okolici. Mnogo lučk je gorelo prižganih ob Marijini podobi, kot bi ji v en glas vsi hoteli povedati: »Mati, radi te imamo, vedno osvetljuj naše poti, bodi ob nas kot si sedaj, bodi nam goreč ogenj ljubezni, ko bodo naša življenja pretresali viharji in preizkušnje, bodi nam opora, bodi nam tolažba. Predvsem pa ljuba Mati nikoli ne dovoli, da bi večna luč v naših svetiščih ugasnila.«

Po končani procesiji je sledila še izpostavitev Najsvetejšega.

Domov smo se vsi vrnili s hvaležnostjo Očetu in Materi, da smo lahko poromali v to naše svetišče, kjer nihče ne ostane praznih rok. Vsakdo, resnično vsakdo je obdarjen z blagoslovi, vendar jih žal velikokrat ne prepoznamo, oziroma so nam razni dogodki, pozornosti, čudoviti trenutki v naravi, naše sposobnosti, darovi… samoumevni, čeprav so Gospodovo delo. Mati Božja pa kot naša dobra mati spremlja naša življenja in nas otrok ne pušča samih.

Marija Svetogorska prosi pri Bogu za nas, ki smo k tebi priromali pa tudi za tiste, ki niso mogli.

Katja Podobnik

foto: Katja Podobnik