Dan družin na Mengorah in deset let Svetopisemskih uric

DANES JE DAN, KI GA DAL JE GOSPOD………

Dan družin na Mengorah in deset let Svetopisemskih uric 6. maj 2018

G. župnik Damijan Bajec je v Verskem glasilu Tolminske  za ta dogodek med drugim zapisal«:….vsak bo deležen koščka duhovne tortice, ki bo razveseljevala srce vsake družine.«

In to se je v polnosti zgodilo. Na koncu praznovanja je bila naša duša napolnjena z božjo ljubeznijo in bližino iz katere bomo lahko živeli v našem  vsakdanu.

Že obhajanje svete maše je bila ena sama velika zahvala Bogu in Mariji. Z sodelovanjem- OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Tolmina in Volč, z uvodi v mašo, prošnjami, zahvalami…..Že sam uvod v sveto mašo je bil nekaj posebnega. Zaigran je bil po naslednji zgodbi:

»Peter iz Siene je nekoč v svojih sanjah videl notranjost domače cerkve popolnoma takšno, kot je bila v resnici, le na tleh je bila namesto kamnov drobna mivka.

Vrata cerkve so se odprla in na pragu Cerkve je ves v svetlobi stal Jezus. Vstopil je in  v drobno mivko so se odtisnili sledovi njegovih korakov.

Za njim je na prag stopila Marija – Njegova in naša Mati. Ozirala se je po njegovi sledi in natanko po njegovih stopinjah stopala proti oltarju k Jezusu.

  Tako tudi apostoli.

Naenkrat pa so se vrata Cerkve odprla bolj na široko in v njo je udrla množica. Toliki med njimi niso šli po Jezusovi sledi in so mendrali po svoje.  V Cerkvi je nastala zmešnjava sledov.

Potem pa sta na prag Cerkve stopila Frančišek in Klara Asiška. Dolgo sta zrla v zmešnjavo sledov, tako dolgo, da sta med vsemi razbrala Jezusove. Po njih sta stopala v Cerkvi. In Jezusova sled je bila v njej spet bolj vidna.

Zgodba še pravi, da je Jezus naročil  Petru iz Siene naj posnema svetega Frančiška in sveto Klaro. Naj išče Jezusove sledove in stopa po njih v svojem življenju. In Peter iz Siene je v Svetem pismu iskal Jezusove napotke, v obhajilu je našel Njegovo bližino….in tudi sam postal svet.«

 In to je kažipot za vse naše družine. Zato je tudi današnje srečanje priložnost, da se zahvalimo Jezusu, Mariji in vsem svetnikom, da smo na pravi poti.

Tudi g. župnik se je v pridigi naslanjal na to zgodbo in je še dodal, da otroci v družini hodijo po Jezusovih sledeh, ko sledijo in poslušajo svoje starše, ki jim s prepovedmi in zapovedmi le pomagajo k rasti in jih s svojim zgledom učijo, da Jezusova pot ni težka, če mu le zaupamo.

Po maši smo se razdelili na dve skupini:

Starši in stari starši so prisluhnili razmišljanju s. Jožice Merlak, otroci pa so v delavnici skozi sajenje rožic spoznavali moč božje besede.

S. Jožica Merlak ( redovnica skupnosti Hčera Marije Pomočnice, vzgojiteljica, katehistinja, ravnateljica katoliškega vrtca Lavra  Murska Sobota in začetnica Svetopisemskih uric v Sloveniji…) je za to praznovanje prišla k nam ob 10 letnici SVETOPISEMSKIH URIC V TOLMINU iz Murske Sobote v spremstvu s. Valentine( prevaja priročnik Svetopisemske urice v hrvaščino) iz Ljubljane. V uvodni predstavitvi s. Jožice sem na kratko predstavila, kako je sploh prišlo do prvega srečanja z njo.

 V zgibanki o začetkih Uric v Tolminu sem zapisala:

»V  letu 2005 smo se na srečanju Župnijskega pastoralnega sveta pogovarjali o pastoralnem delovanju v naši župniji. Katere so tiste skupine, ki jih zajema pastorala: priprava na krst, osnovnošolski verouk, mladinska skupina, zakonske skupine……Praznina je v tistih letih med krstom in 1. razredom…Leta 2007, ko je bilo leto Svetega pisma pa sem v glasilu »Beseda med nami«, kjer piše o širjenju in branju Svetega pisma, zasledila vabilo na seminar »SVETOPISEMSKE URICE ZA OTROKE OD 3DO 6 LET«.. Ta seminar bi bil na Bledu. Povezala sem se s sestro, ki je seminar organizira. To je bila s. Jožica Merlak ,redovnica iz reda hčera Marije Pomočnice in vzgojiteljica v vrtcu Lavra v Muski Soboti(danes je vzgojiteljica v Petrovem vrtcu na Otočcu). Če se nas prijavi 15, bo seminar potekal v Tolminu. Prijavilo se nas je 24. Tako je meseca marca seminar potekal v Tolminu. Po koncu seminarja, sem si rekla: To je to. Tudi v Tolminu, bomo imeli svetopisemske urice. Pri tej odločitvi sta me spodbujala tudi oba duhovnika. In tako so se v šolskem letu 2007/08 »rodile« Svetopisemske urice tudi v naši župniji.

S. Jožica je povedala, da se še danes živo spominja mojega klica, celo ve, kje je stala in še sliši svoj glas, kako je odgovoril, da če se nas zbere 15 pride v Tolmin. Kdo je vodil te njene besede takrat ni vedela. Danes ve, da je bil to božji glas. Prvi seminar Svetopisemskih uric se je potem zgodil ravno v Tolminu.

Iz bogate vzgojiteljske in katehetske prakse nam je spregovorila o čustvenem in duhovnem razvoju otrok v določenem obdobju, kakšne so njihove potrebe, dolžnosti in pravice, kakšne njihove kvalitete. Kako se otroci drugače  odzivajo na prebrano božjo besedo kot pri poslušanju pravljic, kako jih samo listanje svetega pisma s slikami pomirja. Na koncu smo vse člane naših družin v skupni molitvi izročili v Marijino varstvo. Kot spomin na ta dan, smo ji izročili sliko Svete družine, ki jo je narisala deklica Naomi in bo visela v Vrtcu Lavra v Murski Soboti.

V tem času so otroci preko slik spoznali priliko O sejalcu in semenu, se o njej pogovorili in ugotavljali, kaj vse je potrebno, da kot kristjani poženejo globoke korenine, ki jih svet ne bo mogel izruvati.  Vsak otrok je nato dobil lonček in žlico, v gozdu poiskal dobro prst, z njo napolnil lonček in vanj posejal seme. Otroci so lončke še lepo okrasili, doma pa bodo poskrbeli za semena, da bodo imela vse pogoje za rast in bodo tako zrasla v močne in lepe sadike kot tudi oni rastejo v trdne kristjane.

Naše duše so bile po predavanju in otroški dejavnosti site. Naši želodčki pa so komaj čakali na tolminsko friko, ki sta jo spekla Igor in Danilo ob pomoči njunih žena. Toda to še ni bilo konec. Sledile so še igre, ki so jih pripravili očetje iz Idrije pri Bači. Za otroke, za starše….Kakšno veselje, razposajenost, smeh, druženje…..

VSEM, KI STE KAKORKOLI POMAGALI PRI ORGANIZACIJI TEGA DOGODKA NAJ VAM BOG POPLAČA Z NEVIDNIMI DAROVI.

Zdaj pa naj spregovori še fotografija o tem lepem dogodku.

                                                                                     Nadja Blažej

foto: Katja Podobnik